Kako ustvariti varno in spodbudno okolje tako za učence kot za vzgojiteljice in učiteljice? Kako doseči, da učenci v šolo ne bodo hodili samo po dobre ocene, ampak po znanje in ustvarjalnost? Kako ustvariti dobro delovno okolje za vzgojitelje in učitelje, da ne bodo bežali iz učilnic? Gre za vprašanja, na katera poskuša odgovoriti delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033.
Že v predšolskem obdobju so otroci vse bolj pasivni, imajo premalo izkušenj, premalo je proste igre, narašča uporaba zaslonov, je razmere opisala psihologinja na Osnovni šoli Solkan Barbara Stožir Curk. V šolskem obdobju pa se nato pokažejo težave na področju duševnega zdravja, v porastu so samomorilne težnje, medvrstniško nasilje, ki se prenaša na internet, individualizem in predsodki do različnosti. Od otrok in mladostnikov se veliko zahteva, v ospredju so predvsem akademski dosežki.
Delovna skupina za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 zato posebno pozornost namenja ustvarjanju varnega in spodbudnega učnega okolja za optimalen razvoj posameznika. “Varno in spodbudno učno okolje je temeljno izhodišče nacionalnega programa. Drugi cilji lahko pridejo na vrsto šeke, ko se učenci in dijaki počutijo varne in sprejete,” je poudaril vodja delovne skupine in dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc.
Ob tem pa se ne sme pozabiti na zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki smo jih doslej zanemarjali, je na javni predstavitvi mnenj poudaril dekan. “Verjetno je to tudi eden izmed razlogov, da se sedaj soočamo s pomanjkanjem učiteljev in drugih strokovnih delavcev.” Zaposleni morajo imeti občutek, da je njihovo delo cenjeno in tudi ustrezno finančno ovrednoteno. Ocenil je, da je skupina v zadnji tretjini dela.
V nacionalnem programu prepletajo vsebine od vrtca do srednje šole, je pojasnila vodja podskupine za varno in spodbudno okolje pri delovni skupini Mojca Juriševič. Predvideli so tri sklope strateških ciljev: celostni razvoj, inkluzivne skupnosti in ustvarjalno klimo. “Naš cilj je, da s konkretnimi ravnanji, uresničljivimi strateškimi cilji in jasno vizijo promoviramo zdravo življenje v skupnosti, dobre medsebojne odnose, kakovostno učenje in prožno znanje,” je rekla. Poudarjajo predvsem vzgojno delovanje vrtcev in šol, vključujoče sobivanje in empatijo ob upoštevanju raznolikosti.
Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2033 bo strateški dokument, ki bo nakazal smer razvojnega načrtovanja vzgojno izobraževalne politike, so zapisali na šolskem ministrstvu. Po besedah Vogrinca pa bo nacionalni program služil kot osnova za pripravo obsežne in celovite šolske reforme.
“Strateške cilje je treba skrajšati in izčistiti.”
Standardizacija izobraževanja znižuje interes učencev po vednosti, znanju in kritičnem razmišljanju, ki jih izpodriva pehanje za čim boljšimi rezultati na testih, je razmišljala upokojena profesorica za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Mirjana Nastran Ule.
Navedla je, da tudi učiteljice v raziskavah opozarjajo, da “znanje ni več to, kar je bilo” in da obstaja huda tekmovalnost za ocenami. Po mnenju učiteljic so učenci pod prevelikim psiholoških pritiskom, je še dodala Nastran Ule. Učitelji se počutijo ranljive tako iz strani staršev kot iz strani šolske politike. “Pri mnogih to vodi k manjši motivaciji, opuščanju pedagoške motivacije in prelaganju odgovornosti,” je orisala. To je lahko usodno na zapuščanje učiteljskih vrst.
Osnova za spreminjanje šolske politike bi moralo biti počutje šolarjev in učiteljev. “Slovenski učenci imajo eno najnižjih stališč do znanja in podpovprečno motivacijo do učenja. Šolarji so nadpovprečno zaskrbljeni in žalostni. Nasploh so v primerjavi z vrstniki iz tujine daleč pod povprečjem zadovoljstva z življenjem,” je navedla.
V pripravljenem dokumentu vidi seznam vsega, kar se v šoli dogaja, in ne strategij, kaj je treba rešiti prioritetno. “Strateške cilje je treba skrajšati in izčistiti ter izpostaviti poglavitne.” Nastran Ule kot ključne cilje predlaga, da mora izobraževanje postati vključujoče, pravično in skupnostno. Pri pravičnosti je izpostavila, da ocene ne bi smele biti pod vplivom kraja rojstva, premoženja družine in števila ur instrukcij.
Kako varno okolje dojemajo učenci?
Kakšno je za učence varno in spodbudno učno okolje? “To je okolje, v katerem učenci in dijaki vedo, kaj se od njih pričakuje in zahteva, vedo, kaj je zaželeno in kaj ne ter kakšne so posledice zaželenih in nezaželenih dejanj,” je povedal Max Jerovčnik iz Dijaške organizacije Slovenije. “To je okolje, v katerem se učenci počutijo varno, ker imajo oporo tako v učitelju kot tudi v sošolcih.” Nalogo države v dijaški organizaciji vidijo v tem, da zagotovi primerne prostore, primerno usposobljen kader in sredstva, da bodo učne ustanove lahko zagotavljale spodbudno učno okolje.
Na želje dijakov je odgovoril ravnatelj Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec Blaž Šušel. “Že na informativnem dnevu jasno povemo, kakšna so pravila.” Ravnatelj je prepričan, da moramo otroke naučiti tudi prepoznati nevarnosti in kako kreirati spodbudno okolje. Tukaj vidi veliko priložnosti v izbirnih vsebinah, kjer je več možnosti za razvijanje talentov. Tako pri njih na primer organizirajo šolo preživetja, še vedno pripravljajo tudi maturantski izlet. A vsega tega ni mogoče narediti brez učiteljev.
Kdo bo poskrbel za varno okolje, se sprašuje tudi ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek. “Javne šole so dobre in uspešne zaradi strokovnih, odgovornih in predanih učiteljev, ki nam jih primanjkuje,” je poudaril. “V slovenskem prostoru je ogromno učencev, ki znajo sobivati, znajo vključevati, upoštevajo tutorstvo in prostovoljstvo. To počnejo brez sistemske ureditve, na osnovnih, etičnih in splošnih vrednotah. Kdo bo zaustavil posameznike, ki to nenehno rušijo?”
Brunšek je naštel številne predloge. Meni, da je treba učiteljem dati komunikacijske veščine, urediti pripravništvo učiteljev, jih upodobiti za razvijanje kritičnega mišljenja pri učencih, krepiti pomen znanja in ustvarjalnosti ter ne ocen, zaščititi učitelje pred upravnimi postopki, opolnomočiti pri razvijanju učnih strategij, kjer se bo prepletala nova nevroznanstvena spoznanja in gibanje, zmanjšati normative, starše pa je treba pripraviti na realno sprejemanje zmožnosti njihovih otrok …
Ključno je, da se najde optimalen način dela v vzgoji in izobraževanja, je povedla minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. “Pri aktivnem pouku je pomembno dobro in varno počutje. Sprejetost in vključenost v razredu pa sta ključni tudi za dobre odnose,” je rekel minister. Poudaril je, da v delo skupine ne želi posegati, spremlja pa vsa prizadevanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje