V Sloveniji so potrdili štiri primere nove koronavirusne različice omikron. Če se bo hitro širila, bi lahko ta različica že pred koncem meseca postala prevladujoča v Sloveniji, je v N1 STUDIO povedal biokemik Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Poudaril je tudi pomen poživitvenega odmerka pri zaščiti.
V Sloveniji so potrdili štiri primere nove različice omikron, vse osebe pa so z območja Ljubljane. Ker epidemiološka preiskava še poteka, ni znano, ali gre za primere, uvožene iz tujine, oziroma za prenos znotraj države. Primeri so bili potrjeni v presejalnem obdobju od 29. novembra do 6. decembra.
O tem, kakšno nevarnost predstavlja nova različica in kako učinkovita so cepiva, smo se pogovarjali s prof. dr. Romanom Jeralo, vodjo Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Kot je dejal v uvodu, je na podlagi podatkov iz drugih držav zelo verjetno, da je ta različica pri nas bolj razširjena.
Na vprašanje, ali bi lahko omikron v Sloveniji ustavil umirjanje četrtega vala, je odgovoril, da je to le vprašanje časa glede na hitro dinamiko širjenja. Pri tem je opozoril na primer Danske, od koder poročajo, da se vsaka dva dni podvoji število primerov, podobno je tudi v Združenem kraljestvu in na Norveškem. “Če pogledamo te številke, vidimo, da bi lahko omikron v Sloveniji že pred koncem meseca postal prevladujoča različica, če se bo seveda širil s to dinamiko.”
Kot je dejal Jerala, je delta trenutno v upadanju, čeprav so bolnišnice večinoma še vedno zasedene z bolniki, okuženimi s to različico. Ob tem je spomnil na krivulje drugih držav, recimo Danske. Tam je bila družba povsem odprta, zato je krivulja okužb zaradi delte začela rasti, nato pa se je pojavila zelo strma krivulja, ki je posledica omikrona.
Zakaj nas lahko omikron skrbi?
“Ko se je omikron pojavil, je bila znana informacija nukleotidnega zaporedja, iz katerega smo lahko hitro sklepali, da se izogiba protitelesom. To se je kasneje pokazalo. To so podatki, ki jih poznamo danes. Da protitelesa recimo iz serumov prebolevnikov ali cepljenih bistveno slabše nevtralizirajo virus za faktor okoli 20-krat, morda celo 40-krat. S terena vemo, da se lahko cepljeni prav tako okužijo. Podatki iz Združenega kraljestva kažejo, da so dvakrat cepljeni s cepivom Pfizerja zaščiteni le 30 odstotkov. Tudi tisti, ki so preboleli prejšnje različice, so slabo zaščiteni in se lahko okužijo,” je povedal sogovornik.
Pri zaščiti pred omikronom je pomemben poživitveni odmerek
Dobra novica po njegovih besedah je, da cepiva še vedno delujejo. “Izkazalo se je, da je najboljša zaščita za tiste, ki so preboleli in so bili cepljeni ali obratno. Dobro učinkuje tudi tretji odmerek, zato gredo države pospešeno v kampanjo za dodatni osvežilni odmerek. V tem primeru vidimo, da je boljša nevtralizacija, ker tretji odmerek omogoči bistveno povišanje nivoja protiteles (recimo za faktor 100), in to kompenzira zmanjšanje učinkovitosti. Ta zaščita ostaja,” je pojasnil.
Po besedah Jerale ni nobenega dvoma, da dodatni odmerek izboljša zaščito, saj dvigne raven protiteles. Zaščito nudijo tudi spominske celice. Kot je pojasnil, so v serumu na različico omikron testirali dva odmerka cepiva, pokazalo se je, da ni nobene nevtralizacije, še vedno pa je ostala 30-odstotna zaščita pri tistih, ki so bili dvakrat cepljeni. To kaže, da spominske celice, ki po cepljenju ostanejo v telesu, kljub vsemu prepoznajo ta novi virus, se začnejo razmnoževati in izločati protitelesa, ki delujejo proti temu virusu. Omenil je tudi T-celični odziv, s katerim naše telo ubije celice, ki so okužene z virusom. To so ravni, ki nam omogočajo zaščito pred hujšim potekom bolezni.
Katera cepiva so najučinkovitejša?
Jerala je povedal, da je najbolje delovala kombinacija vektorskih cepiv v kombinaciji z mRNK cepivi. Sicer pa so mRNK cepiva najučinkovitejša, a bomo morali počakati še nekaj mesecev, da bomo dobili nova cepiva, ki bodo prilagojena na omikron.
Različica se zelo hitro širi in je “izjemno izjemno” nalezljiva, je pojasnil Jerala. To kažejo podatki iz Združenega kraljestva, Danske, Norveške in Južne Afrike, pa tudi primera decembrske zabave na Norveškem, kjer se je okužilo 80 od 100 prisotnih na zabavi. Pred zabavo so se vsi testirali, pa so se kljub temu okužili. “Kar zadeva kužnost, je najbolj nevarna različica,” je dejal.
Za zdaj še ne vemo, kakšne so posledice okužbe z omikronom, saj potek bolezni traja nekaj časa. Opozoril pa je, da število hospitalizacij na Norveškem že raste. Bojijo se, da bi lahko v nekaj tednih imeli od 50 do 200 hospitalizacij na dan, pa ima Norveška le pet milijonov prebivalcev.
V Veliki Britaniji je zaradi omikrona včeraj umrla ena oseba. Jerala je dejal, da nam ta smrt ne pove veliko, saj je za sklepanje o tem enostavno prezgodaj. “Različico smo zaznali pred nekaj tedni in običajno traja nekaj tednov do resnih posledic in posledično tudi smrti,” je povedal.
Opozoril je, da nam začetne številke ne bodo veliko povedale, ker je v Južni Afriki koronavirus prebolelo že 80 odstotkov ljudi, kar pomeni, da imajo vsaj neko odpornost. “To je tisto, zakaj sta pomembna cepljenje in prebolelost, ker imajo ljudje kljub vsemu imunski sistem, ki je pripravljen za virus,” je povedal in dodal, da imamo tudi celice, ki se lahko borijo proti virusu. Zelo verjetno bo to omogočilo blažji potek bolezni.
Še vedno ni znano, ali je virus manj nevaren
Dejal je tudi, da ne vemo, kakšne bodo posledice okužbe s tem virusom na tiste, ki niso cepljeni ali so v rizični skupini. “Ocenjujem, da najbrž ne bodo bistveno blažje kot pri drugih različicah, ampak tega ne vemo in ta podatek nam še manjka.” Pri tem je spomnil tudi na podatke iz Južne Afrike in dodal, da je precej bolj verjetno, da so blagi simptomi povezani s starostjo.
Nas lahko preseneti še nevarnejša različica?
Na vprašanje, ali lahko v prihodnje pričakujemo še kakšno nevarno različico, je Jerala odgovoril, da si težko predstavlja, kako bi lahko bila nova različica še bolj kužna. Glede nevtralizacije pa je povedal, da ima ta virus izbrane takšne mutacije, za katere se je že prej na testiranju v laboratoriju pokazalo, da se izogibajo, in so že pripravili različice, ki so imele dvajset mutacij. Takrat je bilo to le hipotetično, da bi preverili, koliko je imunski sistem sposoben prepoznavati te spremembe. Ta virus pa jih ima še več.
“Mislim, da virus bistveno več prostora nima. Virus ne sme spremeniti tega spike proteina, ker potem ni več funkcionalen in ni več sposoben okužbe,” je pojasnil in dodal, da ga je različica omikron presenetila, da se je virus sposoben tako spremeniti.
Kaj različica omikron pomeni za razvoj zdravil? Nekatera od teh so že testirali in ugotovili, da so praktično neučinkovita. Nekatera zdravila pa kljub vsemu delujejo, ker delujejo na tisti del površine, ki ni bil spremenjen, je dejal Jerala.
Zaradi omikrona že decembra novi ukrepi?
Jerala meni, da bi morali zaradi nove različice sprejeti nove ukrepe. “Bojim se, da ti ne bodo zalegli toliko, da bi omejili to izjemno rast virusa, da bi zdržali do pomladi. Predvsem se mi zdi ključen aspekt, da zagotovimo, da bo zdravstvo lahko delovalo. In tukaj se mi zdi ključno, da so vsi v zdravstvu ali preboleli in cepljeni ali pa cepljeni s tremi odmerki. Če se bodo oboleli začeli zgrinjati v bolnišnice in bodo tam vsi zboleli in posledično ne bodo mogli opravljati svojega dela, se bo sistem še bistveno hitreje ustavil, kot se je zdaj,” je posvaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje