Neuradno: Majbert Pharm ne bi smel dobiti posla, ker ni imel poravnanih davkov

Koronavirus 14. Dec 202110:49 > 21:536 komentarjev
Delite:
Luka Lah Alan Amadej Eferl
Foto: Instagram

Na policiji in tožilstvu so prepričani, da ministrstvo za zdravje za dobavo hitrih testov ne bi smelo izbrati podjetja Majbert Pharm. Po naših neuradnih informacijah je razlog v tem, da podjetje v času razpisa ni imelo poravnanih davčnih obveznosti.

Preiskovalci NPU in celjski kriminalisti na 12 lokacijah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi Gorici so izvedli hišne preiskave zaradi sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja in oškodovanja javnih sredstev pri izvedbi javnega naročila, so sporočili s policije. Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da je preiskava potekala tudi pri njih in da je povezana s hitrimi testi, ki jih dobavlja podjetje Majbert Pharm. “Organom pregona smo omogočili dostop do želene dokumentacije. Zaradi interesa postopka do zaključka preiskave zadeve ne moremo komentirati,” so odgovorili z ministrstva.

Nepravilnosti pri izbiri in dobavi

Obisk policistov so potrdili tudi na nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano (NLZOH), ki ima sedež v Mariboru. Po neuradnih podatkih so kriminalisti preiskovali tudi prostore podjetja Majbert Pharm v Ljubljani. Z Majbert Pharma se na naša vprašanja še niso odzvali.

“NLZOH aktivno sodeluje pri preiskavi, ki jo je danes začel NPU. Vso zahtevano dokumentacijo bomo, skladno z odredbo sodišča, uradu izročilu prostovoljno. NLZOH bo tudi naprej, če bo treba, polno sodeloval z vsemi pristojnimi organi. Vsebine preiskave v tem trenutku ne moremo komentirati,” so po elektronski pošti sporočili z NLZOH.

Neuradno: Majbert Pharm ni imel poravnanih davčnih obveznosti

Kaznivih dejanj je osumljenih sedem ljudi. Z oškodovanjem javnih sredstev so pridobili 1,2 milijona evrov premoženjske koristi, so sporočili s policije. V hišnih preiskavah 48 preiskovalcev in kriminalistov zasega elektronske podatke in predmete, so dodali. Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo.

Na tožilstvu sumijo, da so kaznivo dejanje zlorabe položaja storili štirje uslužbenci državnega organa s sedežem v Ljubljani in odgovorna oseba podjetja z območja Ljubljane. “V postopku javnega naročila je bila gospodarska družba izbrana kot najboljši ponudnik, čeprav ni izpolnjevala formalnih razpisnih pogojev iz javnega naročila, s čimer ji je bila pridobljena nepremoženjska korist v obliki posla za nabavo materiala (medicinskega pripomočka),” so pojasnili na policiji. Po naših neuradnih informacijah podjetje Majbert Pharm v času javnega naročila ni imelo poravnanih vseh davčnih obveznosti, zato bi moralo biti avtomatično izločeno iz postopka javnega naročila.

Za tri uslužbence državnega organa in eno osebo iz javnega zavoda pa tožilstvo sumi, da so storili kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev. To naj bi storili s tem, ker kljub domnevno neustrezni dobavi medicinskega pripomočka niso prekinili pogodbe.

Bahanje dobaviteljev na družbenih omrežjih

Podjetje Majbert Pharm je prek nekaterih oseb povezano s stranko SDS. Lastnika podjetja sta namreč od maja lani Alan Amadej Eferl in Klemen Nicoletti, ki so jima v preteklosti očitali izvajanje piramidnih shem s prepričevanjem ljudi v nakup kriptovalut. Na družbenih omrežjih sta se bahala z zapravljanjem denarja in tudi s poslom dobave hitrih testov za državo. Njun tesni sodelavec Luka Lah, nekdanji član podmladka SDS, je objavil posnetke zabave na Dunaju, po kateri so teste kitajskega proizvajalca UD-Bio z zasebnim letalom pripeljali v Ljubljano.

Klemen Nicoletti
Foto : Instagram

Dvomi o kakovosti testov

Ministrstvo za zdravje je pogodbo s podjetjem sklenilo konec lanskega leta, ko je ministrstvo vodil Tomaž Gantar in preden je NLZOH opravil verifikacijo. Gantar nam je danes dejal, da pri njem preiskava ne poteka. “O tem nimam pojma,” je zatrdil. Po naših neuradnih podatkih Gantar ni med osumljenimi.

Lani jeseni se je ministrstvo za zdravje odločilo, da bomo v Sloveniji s hitrimi testi izvajali presejalni program. To pomeni, da so bili hitri testi brezplačno dostopni osebam brez simptomov, ki so se želele testirati iz različnih razlogov. Na razpisu je Majbert Pharm med štirimi ponudniki, ki so po oceni ministrstva izpolnjevali pogoje, zmagal z daleč najnižjo ceno, 905.000 evrov za pol milijona testov. Drugi najcenejši ponudnik je za takšno število testov želel 1,75 milijona evrov.

Zelo kmalu po začetku uporabe so se pojavili dvomi o kakovosti testov. Na različnih koncih države so bile skupine ljudi na hitrem testu pozitivne oziroma so hitri testi pokazali mejni rezultat, nato pa so bili na testiranju s PCR-testom negativni. Vodstvo ministrstva za zdravje, ki ga je takrat začasno vodil  premier Janez Janša, je odgovarjalo, da so hitri testi manj občutljivi. Strokovnjaki so tej razlagi oporekali. Prav zato, ker je hitri test manj občutljiv, se ne bi smelo zgoditi, da hitri test pri posamezniku nekaj zazna, PCR-test pa ne. Takšni primeri so lahko samo posledica človeške napake ali slabe kakovosti testov. Za kaj je šlo, ni bilo razjasnjeno. V koprskem zdravstvenem domu so na primer ugotovili, da se pri testih UD-Bio lažno pozitivni rezultati pojavljajo samo, če so testi izpostavljeni nizkim temperaturam.

Zaradi dvomov v kakovost testa je ministrstvo za zdravje pri NLZOH naročilo verifikacijo testov kitajskega proizvajalca UD-Bio. Nekdanja uslužbenka NLZOH Metka Paragi trdi, da se je pri tem zgodilo več nepravilnosti. Kljub domnevnim nepravilnostim pa je verifikacija pokazala, da testi ne dosegajo niti zahtev stroke niti navedb proizvajalca.

Zaradi lažno pozitivnih in mejnih izidih se je ministrstvo za zdravje odločilo tudi, da je treba vse pozitivne hitre teste preveriti s PCR-testom. Ti podatki kažejo, da je delež lažno pozitivnih med vsemi opravljenimi hitrimi testi 0,3-odstoten, kar presega strokovne zahteve.

Veliko lažno negativnih

Majhen delež lažno pozitivnih je samo ena od zahtev stroke za kakovost hitrih testov. Druga zahteva je majhen delež lažno negativnih testov. Tega pa ni mogoče preverjati na način, na katerega se preverjajo pozitivni hitri testi. Če bi tudi vsak negativen hitri test preverjali s PCR-testom, hitri testi ne bi bili več smiselni.

Dvome o kakovosti hitrih testov UD-Bio je ministrstvo za zdravje želelo odpraviti prav z verifikacijo NLZOH. Vendar je verifikacija NLZOH pokazala, da so testi neprimerni za presejalne namene. Presejanje namreč pomeni, da se testira osebe brez simptomov. Pri teh pa so testi UD-Bio nezanesljivi, saj so samo 60 odstotkov oseb, ki so pozitivne na PCR-testu. Med osebami, ki so kazale znake okužbe, pa so hitri testi UD-Bio na verifikaciji zaznali 86 odstotkov tistih, ki so bili pozitivni tudi na PCR testu. Temu podatku, torej kolikšen delež oseb, ki so pozitivne na PCR testu, je pozitivnih tudi na hitrem testu, se reče občutljivost. 

Ministrstvo za zdravje je na razpisu, na katerem je izbralo Majbert Pharm, zahtevalo 90-odstotno občutljivost, vendar ni zahtevalo testov z verifikacijo. Združenje zdravstvenih zavodov pa je zahtevalo teste z verifikacijo, poleg tega pa celo 95-odstotno občutljivost. Takrat so testi UD-Bio verifikacijo že imeli. Na stroške slovenskega proračuna jo je opravil NLZOH. Verifikacija NLZOH je torej Majbert Pharmu omogočila, da je sklenil pogodbo tudi z združenjem zdravstvenih zavodov. Tudi na združenju so nam zatrdili, da pri njih preiskava ne poteka.

Čeprav je združenje na razpisu zahtevalo tako verifikacijo kot 95-odsotno občutljivost testov, pa ni zahtevalo, da verifikacija potrdi 95-odstotno občutljivost. Rečeno drugače: združenja ni zanimalo, kakšno občutljivost je pokazala verifikacija, ampak samo, da test ima verifikacijo in da proizvajalec testov sam obljublja visoko občutljivost.

Tako ministrstvo kot združenje sta torej proizvajalcem verjela na besedo. Po pojasnilih strokovnjakov takšne občutljivosti, kot sta jo zahtevala ministrstvo in združenje, na neodvisnih verifikacijah ne dosežejo niti dražji hitri testi.

Pavšič: Sistem deluje

“Ugotavljam, da sistem deluje. Da se torej preiščejo tiste zadeve, ki so bile s kazenskega področja,” je ob današnjih policijskih preiskav dejal poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki vodi parlamentarno preiskovalno komisijo o ukrepanju vlade v epidemiji. “Parlamentarna preiskovalna komisija namreč preiskuje izključno politično odgovornost, vse ostalo pa morajo storiti druge institucije. Sem pravzaprav zadovoljen, da se je zadeva premaknila, da se bo končno ugotovilo, kaj je res, kaj ni res, kaj je kaznivo in kaj je dovoljeno,” je izpostavil v izjavi novinarjem.

 

Komentari

Vaš komentar