Stranka Socialni demokrati je ob koncu leta ocenila, da je v vladi naredila veliko pozitivnih premikov. Med ključne dosežke je uvrstila pomoč gospodarstvu, črpanje evropskih sredstev in pripravo izhodišč za odpravo po njenem mnenju škodljivih posledic prejšnje vlade. Predsednica stranke Tanja Fajon je izpostavila, da je Slovenija znova postala članica jedrne Evrope in da je ponovno prepoznana kot zagovornica evropskih vrednot.
Stranka Socialni demokrati (SD) je ob iztekajočem se letu pripravila novinarsko konferenco, na kateri je izpostavila ključne letošnje dosežke. Kot je povedala predsednica stranke Tanja Fajon, ob zaključku leta realno ocenjujejo, da so znotraj vlade naredili veliko pozitivnih premikov, čeprav je bilo leto 2022 po njenih besedah politično in gospodarsko naporno. “Ne samo zaradi vseh volitev, ampak tudi zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki jih je v začetku leta povzročila ruska agresija v Ukrajini,” je povedala.
Kot ministrica za zunanje zadeve se je dotaknila ugleda Slovenije v tujini. Fajon je navedla, da je Slovenija na zemljevidu držav ”zdrave, jedrne Evrope”, kjer so spoštovane temeljne evropske vrednote, kot so solidarnost, spoštljivost in dialog skupaj s stroko ter civilno javnostjo. Na področju zunanje politike je Fajon izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija ob koncu leta poslala nekaj pozitivnih in pomembnih sporočil na Zahodni Balkan, saj je na ravni Evropske unije spodbudila in si dejavno prizadevala za podelitev kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini (BiH) in za odpravo vizumov za državljane Kosova.
“To so pomembni premiki, saj je Slovenija prijateljica držav na Zahodnem Balkanu. Krepimo tudi gospodarsko diplomacijo, kar je zelo pomembno za pomoč našim podjetjem v regiji in svetu, ker smo izrazito izvozno gospodarstvo,” je spomnila. Predsednica SD je ob tem še izrazila veselje zaradi okrepitve aktivnosti za zagotovitev mednarodne podpore Sloveniji pri kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN.
Za stranko SD je bilo to leto pomembno tudi z vidika supervolilnega leta. “Po težkem političnem letu smo po drugem krogu lokalnih volitev postali druga najmočnejša parlamentarna stranka po številu županov in županj, svetnikov in svetnic. Dosegli smo lep rezultat, kar pomeni, da stranka na terenu diha s polnimi pljuči, živi. Naša mreža dela, in prizadevali si bomo za razvoj in napredek lokalne skupnosti,” je še povedala Fajon, ki je ob tem še dodala, da bodo skupaj z ministri in poslansko skupino tudi v prihodnjem letu zagotavljali, da bo vlada delovala prioritetno na področjih, ki so za državljane najpomembnejša. To so gospodarstvo, delovna mesta, dostojne plače in zdravstvo.
Kot je še ocenila Fajon, SD v vladi deluje usmerjeno, učinkovito in hitro. Zadovoljna je z njihovimi rezultati in tudi sodelovanjem s koalicijo. “Seveda prihaja včasih do različnih pogledov, ampak to je normalno,” je dejala. Dodala je, da so se vedno sposobni pogovoriti in da imajo vsi “zelo jasno in močno zavest”, da iščejo skupne rešitve za državo.
Švarc Pipan o dosežkih pravosodnega ministrstva
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je predstavila dosežke v pravosodju. “V prvih šestih mesecih tega mandata je ministrstvo za pravosodje izpeljalo kar nekaj pomembnih normativnih, operativnih in drugih ukrepov. Predvsem smo se ukvarjali z odpravo škodljivih posegov prejšnje vlade, ki so negativno vplivali na stanje pravne države. Ob začetku mandata smo imenovali 13 državnih tožilcev, katerih imenovanje je prejšnja vlada blokirala. S tem smo prav tako odpravili blokado imenovanj državnih tožilcev na splošno in do danes je bilo v državi imenovanih že 27 državnih tožilcev,” je predstavila podatke. Po besedah pravosodne ministrice so za naslednje leto povečali kadrovski načrt, saj želijo kadrovsko okrepiti sicer zelo izčrpano in izstradano državno tožilstvo ter s tem omogočiti spet bolj učinkovit tek kazenskih postopkov.
S tem namenom je pravosodno ministrstvo v sodelovanju z notranjim ministrstvom sprejelo spremembo uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo. “Na ta način smo povečali učinkovitost kazenskih postopkov ter tožilca znova naredili za gospodarja v kazenskem postopku,” je dodala. Švarc Pipan je v nadaljevanju predstavila tudi aktivnosti na področju glob, ki so bile izrečene med epidemijo covida-19, v času vlade Janeza Janše. “Pripravljamo sistemski zakon, s katerim bomo ustavili prekrškovne postopke, ki so bili med epidemijo covida-19 uvedeni na podlagi protiustavnih ali protizakonitih odlokov prejšnje vlade, in tudi vračali vse globe, ki so bile na tej podlagi izrečene ter izplačane. Predvidevamo, da bomo do 31. januarja naslednje leto sistemski zakon tudi pripravili. Cilj je, da izplačane globe vračamo čim bolj avtomatično in s čim manj težavami,” je poudarila Švarc Pipan.
Pravosodna ministrica se je med drugim dotaknila prejšnji teden sprejetega zakona o varstvu osebnih podatkov, s katerim se v slovenski pravni red vnaša splošna uredba Evropske unije za varstvo podatkov. “To je ključni sistemski zakon na tem področju pri nas. S sprejetjem zakona, katerega priprava je sicer trajala pet let, smo sedaj tudi preprečili plačevanje visokih kazni zaradi morebitne tožbe Evropske unije,” je povedala Švarc Pipan, ki je ob tem še dodala, da bodo v januarju v državnem zboru prav tako sprejeli tudi zakon o zaščiti žvižgačev – torej prijaviteljev vseh nepravilnosti kršitev evropskega ali slovenskega pravnega reda. “Prav tako v januarju predvidevamo, da bo v državnem zboru sprejeta mini novela kazenskega zakonika, s katero v slovenski kazenskopravni red uvajamo t. i. zločin iz sovraštva kot obtoževalno okoliščino, ki jo bodo morala sodišča obvezno upoštevati pri odmeri kazni, kadar bodo kazniva dejanja storjena iz sovražnih ali diskriminatornih nagibov,” je še dejala Švarc Pipan.
V prihodnjem letu bo fokus pravosodnega ministrstva usmerjen predvsem v reformo pravosodja, s ciljem okrepitve transparentnosti, učinkovitosti in pravičnosti vseh pravosodnih postopkov in storitev za dobro državljank in državljanov. “Na prvo mesto torej postavljamo uporabnike pravosodnega sistema in vse, ki se iz teh ali drugih razlogov znajdejo v pravosodnih postopkih. V ta namen je pomembno, da se posvečamo kratkoročnim ukrepom, s katerimi rešujemo najbolj pereča ozka grla v slovenskem sodstvu. Že ta mesec na vlado vlagamo spremembo zakona o pravnem postopku, s katero bomo odpravili trenutno ozko grlo na področju upravnega sodstva, zmanjšali čas reševanja zadev in povečali učinkovitost postopkov, v katerih se znajde res veliko število državljanov. Prav tako pripravljamo ustavne spremembe. Ne le tiste, ki jih je vložila koalicija na področju imenovanja sodnikov, temveč tudi spremembe, s katerimi bi zmanjšali oziroma spremenili obseg pristojnosti ustavnega sodišča z namenom zmanjšanja njegove preobremenjenosti in skrajšanja časa reševanja postopkov pred ustavnim sodiščem,” je dejala Švarc Pipan.
Na pravosodnem resorju pripravljajo tudi širši paket sodniške zakonodaje – zakon o sodiščih, zakon o sodniški službi in zakon o sodnem svetu, s katerim bodo bolj krepko posegli v samo pravosodje, zlasti z uvedbo enovitega sodnika ter z nekaterimi drugimi sistemskimi spremembami, v katere bodo v prihodnjem letu vključili začetek priprave novega zakona o kazenskem postopku s ključnim ciljem, da okrepijo učinkovitost reševanja kazenskih zadev, zlasti na področju najtežjega kriminala.
Švarc Pipan je ob tem omenila tudi začetek gradnje moškega zapora v Dobrunjah, ki bo predvidoma zgrajen leta 2025 in bo rešil problem prezasedenosti slovenskih moških zaporov. “Sočasno smo sprejeli že nekaj ukrepov za izboljšanje materialnega položaja najslabše plačanih pravosodnih policistov in inštruktorjev v zapornem sistemu. Zelo intenzivno pa se ukvarjamo tudi s področjem izgraditve celovitega sistema otrokom prijaznega pravosodja, kjer smo omogočili pogoje za dobro delovanje Hiše za otroke, hkrati pa ta trenutek intenzivno pripravljamo tudi ukrepe za rešitve alarmantnega problema pomanjkanja sodnih izvedencev na področju klinične psihologije,” je še poudarila Švarc Pipan.
Han: Letalska povezljivost s svetom kot ”rak rana” Slovenije
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han pa je dejal, da je že na začetku vedel, da bo ta resor zahteven, ni pa vedel, da bo “tako težko”. Pri tem je omenil, da so bili že prvi dan soočeni z visokimi cenami električne energije, plina, pomanjkanjem kadra in s težavami v dobavnih verigah. Zato so se z obema državnima sekretarjema ves čas pogovarjali in sodelovali z gospodarstveniki. “Le s sodelovanjem lahko premagamo vse te izzive sedanjosti in skupaj pripravimo ideje, kakšno Slovenijo želimo v prihodnje,” je povedal na novinarski konferenci stranke SD. Kot je dejal, je bilo na ministrstvu za gospodarstvo narejenih kar nekaj dobrih stvari; kar je bilo dobrega, so nadaljevali, kar je bilo manj dobro, pa popravljajo.
Minister je omenil tudi zaupanje, ki so ga dobili med gospodarstveniki. Ob tem je omenil ustanovitev gospodarske koordinacije, ki se srečuje vsak mesec, sestavljajo pa jo vse zbornice. Sestavili so tudi strateški svet za gospodarstvo, ki je neke vrste posvetovalno telo za ministra, sestavljajo pa ga 22 predstavnikov različnih gospodarskih panog, akademiki, neodvisni strokovnjaki, delodajalci, delojemalci in predstavniki civilne družbe. Glede cen energentov je Han povedal, da te še vedno močno pretresajo evropski in svetovni trg in da so letos na ministrstvu sprejeli kar nekaj zakonov, najprej so v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo regulirali ceno električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Omenil je tudi zakon o pomoči gospodarstvu, ki ga je DZ sprejel prejšnji teden, obljublja pa 1,2 milijarde evrov pomoči gospodarstvu.
Po Hanovih besedah so se ob vsem tem ukvarjali tudi z drugimi zadevami, na primer z javnim razpisom za vlaganje v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma, zakonom o varstvu potrošnikov ter sprejetjem nove zakonodaje na področju avtorskih pravic. Kot “rak rano” Slovenije pa je Han omenil letalsko povezljivost Slovenije s svetom. Po ministrovih besedah moramo to izboljšati, saj smo eni najslabših v Evropi. “V letošnjem letu smo s sofinanciranjem že podprli nekatere obstoječe letalske linije, vzpostavili smo tudi dve novi letalski povezavi,” je dodal in v tej smeri napovedal še nov zakon, ki naj bi to reševal.
Ob začetku mandata so po Hanovih besedah začeli tudi regulacijo cen naftnih derivatov znotraj avtocestnega križa. Minister je izpostavil tudi ustanovitev zamejske gospodarske koordinacije, ki bo povezovala matično državo z zamejskimi gospodarskimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah. Še naprej pa bodo po Hanovih besedah spremljali, kaj se dogaja z gospodarskimi razmerami in blažili energetsko krizo.
Jevšek napovedal poenostavitev koriščenja evropskih sredstev
Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je kot zelo pomembno ocenil, da bosta služba za kohezijo in področje regionalnega razvoja v okviru istega ministrstva. Med drugim je napovedal poenostavitev postopkov koriščenja evropskih sredstev.
Nemec o korupcijski aferi bruseljskih institucij
Podpredsednik stranke in evropski poslanec S&D Matjaž Nemec je v nastopu omenil korupcijsko afero, “ki se je dotaknila bruseljskih institucij” in pomoč BiH pri približevanju evropski poti. “Evropski parket diha nekoliko drugače kot Republika Slovenija,” je dejal Nemec in dodal, da so se v Bruslju v zadnjih mesecih ukvarjali predvsem z reševanjem energetske krize. Sam pa se je v zadnjem obdobju veliko ukvarjal tudi z obmejnimi vprašanji, saj dobro pozna težave, ki zadevajo kar 150 milijonov Evropejk in Evropejcev.
Stranka SD je na aprilskih parlamentarnih volitvah prejela sedem poslanskih mest in s tem postala tudi druga največja koalicijska stranka vlade Roberta Goloba. Predsednica stranke Tanja Fajon je ob nastopu mandata prevzela ministrstvo za zunanje zadeve, Švarc Pipan je postala pravosodna ministrica, Han minister za gospodarstvo in Aleksander Jevšek minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Na oktobrskem kongresu je kot edina kandidatka za predsednico stranke znova kandidirala Fajon in delegati so ji podelili drugi mandat. Po osmih letih se je z mesta glavnega tajnika poslovil Dejan Levanič, njegovo mesto pa je zasedel sekretar SD Ljubljana Klemen Žibert. V predsedniško tekmo se je stranka SD letos podala z evropskim poslancem Milanom Brglezom. Njegovo kandidaturo so podprli tudi v Gibanju Svoboda. Brglez je iz predsedniške tekme izpadel že v prvem krogu, saj je prejel dobrih 15 odstotkov glasov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje