Kakšno podobo dobiva Ljubljana s prenovami v zadnjih letih?

Slovenija 12. Sep. 202114:002 komentarja
Delite:
prenovljena Dunajska cesta, MOL, Ljubljana
Foto: Aljaž Uršej/N1

Številnim se zdi, da po prenovi ljubljanskih cest in ulic tam ni moč najti nobenih novo zasajenih dreves. Uporabniki družbenih omrežij so se tako konec avgusta denimo obregnili ob prenovo Dunajske ceste, saj da na teh velikih površinah ni zasajenega nobenega novega drevesa. Na ljubljanski mestni občini očitke zavračajo ter pojasnijo, da vsako leto v prestolnici zasadijo med tristo in šesto novih dreves, ki prispevajo tudi k omilitvi posledic podnebnih sprememb.

“In niti enega novega drevesa, zasajenega na teh bizarno ogromnih asfaltnih površinah …” je bil eden od komentarjev na Twitterju, ko so konec avgusta zaokrožile fotografije prenovljene ljubljanske Dunajske ceste. Zdaj že redno po prenovi ljubljanskih cest in ulic sledijo takšni komentarji, a na ljubljanski občini se s temi opazkami ne strinjajo.

Vsaka cesta ni primerna za zasaditev novih dreves

Na občini poudarjajo, da je pri načrtovanju zasaditev treba upoštevati več dejavnikov, od prostora in njegovih značilnosti, komunalnih vodov, rastnih pogojev za rastline in primernosti posamezne vrste zelenja za izbrano okolje do preglednosti in prometnih razmer.

“Sajenje dreves ni primerno po celotni dolžini vsake ceste. Ob Tržaški cesti je na primer ustreznega prostora za zasaditev precej več kakor ob Dunajski cesti,” pojasnjujejo na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet mestne občine Ljubljana (MOL). Ob Tržaški cesti pa so poleg tega lahko izkoristili tudi že obstoječi zeleni pas ob cestišču, zato so tam zasadili kar 260 dreves. Po končani prenovi bo tako kolesarske površine skoraj na celotni dolžini spremljal meter in pol širok zeleni pas z novim drevoredom.

“Na Dunajski cesti obstoječa pozidava ne omogoča širjenja ceste, zato tudi ni prostora za ureditev zelenic oziroma za posaditev veliko novih dreves,” pojasnjujejo na ljubljanski mestni občini, kjer so kljub obstoječi ureditvi uspeli zasaditi nekaj novih dreves, in sicer tam, kjer je bilo to mogoče, npr. pri Florjančkovem hramu. “Prav tako v kratkem načrtujemo dodatne zasaditve, in sicer pretežno na že obstoječih zelenih površinah ob cesti,” so še pojasnili na MOL, kjer poudarjajo, da so vselej pozorni na zeleno infrastrukturo.

“Zavedamo se pomena zelene infrastrukture za mesto, zato tudi urejamo, širimo in negujemo vse vrste zelenih površin ter skrbimo za mestno drevje,” še pojasnijo na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet in dodajo, da prav iz tega razloga v prestolnici letno zasadijo med tristo in šeststo novih dreves.

Ob kolesarski stezi na Tržaški cesti bo MOL predvidoma zasadil manjše avtohtone, medonosne drevesne vrste, katerih vzdrževanje je nezahtevno. Sem sodijo skorš, rešeljika, mokovec, okrasna hruška, maklen, drevesna oblika rumenega drena in glog. Večja drevesa, kot sta lipa in mali brest, pa bodo umestili na tista območja, kjer se prostor ob cesti razširi.

Ne le pot od točke A do točke B

“S prenovami Ljubljana dobiva ne le novo, lepšo podobo, temveč kakovostno javno infrastrukturo in javni prostor, ki sta namenjena zagotavljanju višje kakovosti življenja,” so prepričani na mestni občini Ljubljana. Uporabniki prenovljenega prostora namreč skladno s smernicami trajnostnega razvoja mesta dobijo bolj prijetne, varne in urejene površine, ki ne služijo le svojemu primarnemu namenu, torej prehajanju od točke A do točke B, temveč omogočajo tudi “drugačna doživetja in širšo uporabnost”.

“Prenovljene, prostorne in urejene površine zagotavljajo boljšo dostopnost in ponujajo različne vsebine, ki mestu dodajajo kulturni, športni, družabni utrip, obenem pa omogočajo boljši gospodarski razvoj,” nadaljujejo na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet ter pri tem izpostavijo tudi nezanemarljiv okoljski vidik, saj da z urejanjem javnih površin po načelih Celostne prometne strategije spodbujajo trajnostno mobilnost, z urejanjem zelenic in zasajanjem novih dreves pa prispevajo k omilitvi posledic podnebnih sprememb.

Kljub prenovi večjih sprememb ni

Tudi arhitekt Matevž Granda, umetniški direktor pri reviji Outsider, je pojasnil, da drevesa veliko pripomorejo k znižanju temperature v vročih dneh. “Zasaditve so denimo na Dunaju ena od pomembnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam,” je pojasnil in dodal, da je tudi sam opazil, da pri prenovi Dunajske ceste pristojni niso zasadili novih dreves, vsaj v takem številu, kot to lahko zasledimo v večjih evropskih prestolnicah. “Sem pa opazil, da so med izvajanjem del obstoječa drevesa ustrezno zaščitili, kar je zelo pohvalno,” doda Granda.

“Kritičen sem tudi do tega, da se prenova ene najpomembnejših vpadnic dogaja le na nivoju infrastrukturne posodobitve in preplastitve z novim asfaltom,” nadaljuje urednik revije, ki je za svoje prispevke prejela tudi Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot pojasni, so po prenovi malenkost izboljšane kolesarske steze, a večjih sprememb ni. “Menim, da so prav pločniki in kolesarske steze ob Dunajski kritično poddimenzionirane. Tudi tam, kjer bi bile razširitve mogoče in enostavne, se jih niso izvedli,” pojasni Granda in kot primer navede križišče pri Plavi laguni, kjer bi s prestavitvijo svetlobnega panoja lahko razširili ozko grlo za kolesarje in pešce.

Kot še pojasni Granda, je podoben primer tudi na Dunajski cesti pri centru Avto-moto zveze Slovenije (AMZS), kjer ostaja nizko grmičevje, ki prekinja naravni tok pešcev in kolesarjev. “To bi lahko bile minimalne izboljšave,” poudari Granda in doda, da bi bilo nujno rešiti tudi “smrtno nevaren pločnik ob gradbeni jami pri nekdanji kasarni”. To je po mnenju arhitekta le nekaj primerov izboljšav, ki bi jih bilo treba upoštevati ob tovrstnih obsežnejših prenovah. “Če pa pogledam še širše: takšna prenova bi bila še bolj uspešna, če bi temeljila na širši urbanistični zamisli, ki bi predvidela tudi regulacijo novih stavb ob Dunajski. Tako bi ta pomembna vpadnica morda le dobila ustrezen urbani gabarit, ki bi bil urejen in premišljen,” še zaključi arhitekt Matevž Granda.

Mestna občina Ljubljana sicer znova izbira drevo leta. Do konca avgusta so sprejemali predloge, nato bodo 28. novembra že tretje leto zapored z laskavim naslovom okronali drevo, ki po mnenju Ljubljančank in Ljubljančanov najbolj izboljšuje kakovost bivanja v prestolnici. Lani so naziv podelili mogočni povešeni bukvi, ki stoji na vrtu pred Vodnikovo domačijo, leto pred tem so prebivalci prestolnice izbrali platano, ki stoji na križišču Streliške in Strossmayerjeve ulice.

drevo leta 2020
Foto : Saša Suzić/MOL
Komentari

Vaš komentar