Koalicija: SDS se več kot tri mesece po volitvah ne more sprijazniti s porazom

Slovenija 06. Okt 202213:55 > 18:4416 komentarjev

Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so predstavili svoja stališča do referendumskih akcij Janševe stranke. Te po njihovi oceni kažejo, da se SDS nikakor ne more sprijazniti s porazom na aprilskih državnozborskih volitvah. V koaliciji izpostavljajo možnost, da bi vse tri referendume, za katere je SDS zbrala podpise volilcev, izpeljali na samostojen "referendumski dan". Ker pa želijo "delovati racionalno", ne izključujejo njihove izvedbe na dan drugega kroga predsedniških volitev.

Stranki SDS je uspelo zbrati dovolj podpisov volilcev za razpis treh zakonodajnih referendumov. Največ, 52.669, so jih zbrali za referendum o noveli zakona o RTV Slovenija, za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi je podpis oddalo 52.280 volilcev, za referendum o spremenjenem zakonu o dolgotrajni oskrbi pa 52.182. Za izpeljavo referenduma je sicer potrebnih vsaj 40.000 podpisov volilcev.

“Na referendume gremo odločno, dobro razpoloženi in z zaupanjem v ljudi, da bodo trikrat obkrožili za,” je sporočil vodja največje poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Omenil je, da so prihajajoči referendumi enako pomembni kot državnozborske volitve, ki so bile 24. aprila.

“Gre za sporočilo, v kakšni državi želimo živeti. V koaliciji se ukvarjamo z draginjo in vse višjimi cenami, ne pa z delitvami in politizacijo,” je dejal Sajovic. In dodal, da je prepričan, da bo koalicija na referendumih uspešna, saj si želi še naprej razvijati demokratično, odprto in svobodno Slovenijo.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je izpostavil, da stranka SDS blokira delo državnega zbora in vlade že od začetka mandata. Pred tremi meseci je v parlamentarno proceduro vložila kar 35 zakonskih predlogov in na tak način popolnoma zablokirala delovanje parlamenta, je dodal

“Na aprilskih državnozborskih volitvah so volilke in volilci jasno rekli ‘ne’ vladi Janeza Janše. Ko smo nastopili mandat, smo sprejeli nekaj zakonov, med njimi zakon o RTVS, zakon o vladi in zakon o dolgotrajni oskrbi. Te zakone je SDS z referendumskimi pobudami zablokirala,” je povedal Prednik in izrazil prepričanje, da bodo volilci z glasovanjem na referendumu omogočili njihovo uveljavitev.

Volitve
Žiga Živulović/BOBO

Da se SDS ne more sprijazniti s porazom na volitvah, je poudaril tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Posledice tega so po njegovi oceni močno načele delovanje državnega zbora in vlade. “Množica vloženih zakonov, s katerimi so v začetku mandata državnega zbora popolnoma zaustavili parlamentarno proceduro, in vloženi zakonodajni referendumi so jasen dokaz, da v SDS nočejo prenesti tega, da so morali sestopiti z oblasti,” je dodal vodja poslancev Levice.

V koaliciji izpostavljajo, da so zaradi zelo slabega stanja na RTV Slovenija morali pripraviti novelo zakona, s katero naj bi umaknili strankarsko politiko z mest odločanja in vplivanja na javnem servisu. “SDS to seveda ni všeč, ker je v zaključku svojega mandata praktično prevzela in okupirala to medijsko hišo,” je poudaril Vatovec.

Še zlasti velik problem za ljudi pa bo po njegovi oceni nastal, če bo na referendumu zavrnjena novela zakon o dolgotrajni oskrbi, saj da zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada, ne določa ustreznega financiranja in mu manjkajo podzakonski akti. Zavrnitev te novele po Vatovčevih navedbah ne bi vplivala le na dvig cen oskrbnin, temveč tudi na način in kakovost izvajanja teh storitev.

Referendumsko blokiranje zakona o vladi pa je, tako vodja poslancev Levice, zaustavilo uresničitev “nove družbene pogodbe”, ki jo je načrtovala koalicija. “Gre za oviranje našega dela. Vlada se je sicer reorganizirala in našla neke načine, kako uresničiti načrte, vendar to ne spremeni dejstva, da gre za nagajanje stranke SDS,” je še dejal Vatovec in se zavzel, da se na referendumih ponovi rezultat državnozborskih volitev.

Na kaj bo igrala koalicija in na kaj SDS?

Glede datuma izvedbe referendumov vodje koalicijskih poslanskih skupin niso želeli biti konkretni, saj da je treba počakati na vložitev podpisov volilcev v državni zbor. Borut Sajovic je povedal, da jim je sicer blizu ideja o referendumskem dnevu, ker želijo delovati racionalno, pa ne izključujejo možnosti izvedbe referenduma na dan drugega kroga predsedniških volitev, ki bo 13. novembra.

A bo ta datum dosegljiv le, če bo SDS z vložitvijo zahteve za razpis referenduma, podprte s podpisi volilcev, pohitela in torej ne bo izkoristila celotnega sedemdnevnega roka, ki ga ima na razpolago. Prav tako bo moral državni zbor pohiteti s postopki za sprejem odlokov o razpisu referendumov.

V SDS so sicer danes poudarili, da bodo podpise v državni zbor vložili v najkrajšem možnem času, predvidoma v ponedeljek, kar bi torej omogočilo izpeljavo referendumov hkrati z drugim krogom predsedniških volitev. A je v vrstah SDS mogoče zaznati, da bi jim bilo bliže, če bi bili referendumi na dan lokalnih volitev teden dni kasneje. Ta datum pa nikakor ni po volji koaliciji. Njeni predstavniki poudarjajo, da so volišča oziroma volilne komisije pri lokalnih volitvah organizirane povsem drugače kot pri referendumih. Dejstvo pa je tudi, da levosredinske stranke na lokalnih volitvah praviloma dosežejo slabše rezultate, kot jih dosegajo njihovi kandidati na predsedniških volitvah, kar bi torej lahko odločilno vplivalo na udeležbo na referendumih oziroma na njihove rezultate.

Če bo torej SDS z vlaganjem podpisov volilcev pohitela, je mogoče pričakovati, da se bo koalicija, ki ima v državnem zboru večino, pri izbiri datumov referendumov odločala med 13. in 27. novembrom. Če bi se odločila za njihovo izvedbo hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, bi bilo zaradi relativno visoke udeležbe malo možnosti, da nasprotniki zakonov ne bi dosegli kvoruma za njihovo zavrnitev. Glavni, morda celo edini adut vladajočih bi torej bil, da bi koalicijske zakone podprlo več volilcev, kot bi jim jih nasprotovalo. Pri tem v koaliciji pričakujejo, da bo v drugem krogu predsedniških volitev zmagal levosredinski kandidat oziroma kandidatka in da bodo njegovi volilci podprli koalicijske zakone.

Prednost 27. novembra pa je za koalicijo v tem, da je na ta dan, ko hkrati ne bo volitev, mogoče pričakovati nižjo udeležbo. Zato obstaja večja verjetnost, da zahtevani kvorum za padec zakonov ne bi bil dosežen. Kot določa referendumska zakonodaja, je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da glasuje proti najmanj petina vseh volivcev. Kar pomeni, da bi moralo proti posameznemu zakonu glasovati blizu 340.000 volilcev. To je nedvomno zelo visoka številka, a za stranko s tolikšno sposobnostjo aktiviranja svojih pristašev, kot jo ima SDS, ne nedosegljiva. Malo verjetno pa je, da bi se tretjo nedeljo zapored (po predsedniških in lokalnih volitvah) na volišča v tolikšnem številu podali pristaši koalicije, da bi bilo teh v primeru doseženega kvoruma več kot nasprotnikov zakonov. Poleg tega je, če se bo koalicija odločila referendume razpisati na dan, ko ne bo volitev, mogoče pričakovati ostre napade SDS. Ta bo nedvomno poudarjala, da vladajoči nedopustno razsipavajo davkoplačevalski denar, in to v času, ko ljudi pesti velika draginja.

Sajovic, Prednik in Vatovec so sicer danes zatrdili, da gre koalicija na referendume, da zmaga in da bodo predlagani zakoni tudi sprejeti. Iz njihovih nastopov je bilo mogoče slutiti, da ne bodo igrali na to, da nasprotniki zakonov ne bodo dosegli kvoruma.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar