Eno prvih pošiljk kirurških mask ob izbruhu epidemije bi moral v Slovenijo pripeljati tovornjak, ki ga ni bilo. Ni bilo ne tovornjaka ne mask, bila je le prevara in precejšnje vznemirjenje. Ker je v javnosti to pojasnjeval predvsem obrambni minister Matej Tonin, se je te zgodbe prijelo ime "Toninov izgubljeni kamion." Dobri dve leti kasneje so organi pregona v dveh državah skoraj pri koncu. Kdo je osumljen in obtožen? Kdo oškodovan? In zakaj je minister Tonin, ki je v tej zadevi tudi pričal, prepričan, da bo "barabonček sedel"?
Marca 2020, kmalu za tem, ko je vlada v Sloveniji razglasila epidemijo koronavirusa, so ministri aktualne vlade in drugi pristojni mrzlično iskali možnosti, kje bi lahko dobili zaščitne maske, ventilatorje, rokavice…Večkrat so pojasnili, da je takrat vladal “divji zahod”, a obenem je nabava zaščitne opreme kasneje postala tudi ena najbolj razvpitih zgodb začetnih mesecev epidemije, ki jo je zaradi dvomov v pravilnost in celo zakonitost nekaterih nabav pod lupo vzelo več pristojnih institucij.
Računsko sodišče, tudi KPK, ki je ugotovila kršitve, pri tedanjem direktorju zavoda za blagovne rezerve Antonu Zakrajšku pa je KPK v poslu s podjetjema Dobnik Trade in Geneplanet našla tudi kršitve integritete. Čeprav je Zakrajšek ves čas trdil, da je očitana mu dejanja izvršil po navodilu ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, je KPK zaključila, da gre za kršitev, ker so bile odločitve o tem, kaj bo podpisal, v izključni pristojnosti Zakrajška. Nabavo zaščitne opreme preiskuje tudi policija. Ta je konec junija 2020 opravila hišno preiskavo tudi pri Počivalšku, prav tako je policiji nekaj sumov morebitnih kaznivih dejanj po opravljeni reviziji policiji naznanilo tudi računsko sodišče. Preiskava še vedno ni zaključena.
Aljaž Uršej/N1
Med prvimi poskusi nabave kirurških mask po izbruhu epidemije je bil tako imenovani “izgubljeni kamion z maskami”, ki pa se je kasneje izkazal za klasično prevaro. V tej zadevi pa se postopki, ki tečejo kar v dveh državah, po informacijah, ki smo jih zbrali na N1, bližajo h koncu.
Sredi marca 2020 bi moral tovornjak iz Bosne in Hercegovine pripeljati tri milijone kirurških mask za slovenske bolnišnice. Šlo je za posel podjetja Labena, katerega direktor in tudi solastnik je Borut Čeh. Labena se je z državljanom Bosne in Hercegovine Emirjem Begovićem oziroma z njegovim podjetjem Global Promet dogovorila, da bo dobavilo 3,85 milijona troslojnih kirurških mask, po tem pa je Labena z ministrstvom za gospodarstvo sklenila dogovor, da bo od tega državi prodala tri milijone mask.
Zaslužek bi bil dober. Bosanski Global Promet bi glede na podatke v pogodbah maske kupil po 5,4 centa za kos, Labeni bi jih prodal za 28 centov na kos, Labena pa državi za 56 centov na kos (oziroma 42 centov na kos, če odštejemo carino in DDV). A se je zataknilo.
Da je nekaj narobe, je javnosti 18. marca 2020 prvi povedal obrambni minister Matej Tonin. “Jutri bi moralo priti v Slovenijo iz Španije (tovornjak bi sicer po navedbah Labene moral priti iz BiH, op. a.) tri milijone mask, a s kamionom, ki jih je vozil, smo izgubili vsakršen stik. Ne vemo, kje so te maske,” je rekel za POP TV. Dan kasneje je dodal, da so izgubili stik z voznikom. “Upam, da ni kdo izkoristil trenutka za vojno dobičkarstvo, da bi država plačala tri milijone mask, potem bi pa te maske kar nekam poniknile,” je bil razočaran minister.
Še isti dan je potem Tonin sporočil tudi, da je policija že ugotovila, da je šlo za “klasično prevaro”. Ni bilo ne tovornjaka ne mask. Takrat je dejal tudi, da država vendarle ni oškodovana, ker ni še nič plačala.
Je pa bila oškodovana Labena, saj je bosanskemu dobavitelju za maske, ki jih nikoli ni bilo, plačala 300 tisoč evrov predujma. Podjetje je, ker maske niso bile dostavljene do dogovorjenega datuma, prekinilo pogodbo z bosanskim podjetjem in zahtevalo vračilo predujma. Poleg tega je direktor Labene Borut Čeh že 18. marca 2020 zvečer, ker mask ni bilo, na policijo vložil ovadbo zoper Begovića zaradi suma poslovne goljufije.
osebni arhiv
Ker mask iz BiH ni bilo, je direktor Labene Borut Čeh 18. marca 2020 zvečer na policijo vložil ovadbo zoper Begovića zaradi suma poslovne goljufije.
V dneh po prevari se je izkazalo, da je bila v posel vpletena še ena, očitno ključna oseba. In sicer državljan Bosne in Hercegovine Sead Žila, direktor podjetja Windsor Group. Emir Begović iz Global Prometa je za TV Slovenija priznal, da je bil on zgolj posrednik med slovensko Labeno in Seadom Žilo, ki pa je bil po informacijah bosanskega Centra za preiskovalno novinarstvo že pred tem večkrat obsojen zaradi prevar in utaje davkov. V BiH in na Hrvaškem naj bi imel vsaj osem pravnomočnih sodb, vse pa naj bi se nanašale na goljufije: obljubljal je usluge, ki jih ni nikdar opravil, se je pa finančno okoristil.
Vsaj na začetku je tako kazalo, da je Žilo naokrog prinesel oba – Begovića in slovensko Labeno. Vendar je bil ta vtis, kot se je izkazalo kasneje, morda napačen.
Kaj je odkrila preiskava?
Dobri dve leti po “izginulem kamionu”, ki ga nikoli ni bilo, so tako slovenski kot bosanski preiskovalcu pri koncu: na ljubljanskem okrožnem tožilstvu so za N1 potrdili, da so 18. marca letos, torej pred mescem dni, vložili zahtevo za preiskavo zoper dve fizični osebi in eno pravno zaradi suma poslovne goljufije. Iz sporočila policije, ki je ovadbo na tožilstvo podala novembra 2020, izhaja, da gre za osebi in podjetje, ki bivajo oziroma imajo sedež v Bosni in Hercegovini. Neuradno gre za Seada Žilo, drugi ovadeni pa je verjetno Emir Begović. Katero podjetje je vpleteno, ni znano. Ljubljansko okrožno sodišče mora zdaj odločiti, ali bo uvedlo preiskavo, če jo bo uvedlo, bo predkazenski postopek uradno postal kazenski.
V BiH so postopki še nekoliko dlje: s primerom sta se ukvarjala specializiran oddelek državnega tožilstva za gospodarski kriminal in kantonalno tožilstvo v Zenici. Prvo je vložilo obtožnico zaradi suma pranja denarja, a je sodišče v začetku tega leta Begovića oprostilo, v primeru Žila pa se je izreklo za nepristojno. Drugo pa je vložilo obtožnico zaradi suma poslovne goljufije, v kateri pa preganjajo samo Žilo in njegovo podjetje Windsor Group. Obtožnica, ki Žila bremeni poslovne goljufije, je pravnomočna, kar pomeni, da se bo v kratkem začelo sojenje. Žilo je v priporu.
Tonin v tej zadevi že pričal na sodišču
Minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin je v zadnjih dneh zadevo “izginuli kamion” komentiral v dveh bolj šaljivih predvolilnih pogovorih, na Kanalu A in na Radiu 1. Ko so ga zbodli, da je minister, ki je izgubil tovornjak z maskami, je odgovoril, da bo “barabonček sedel”, čeprav sodbe še ni, razkril pa je še, da je bil v tej zadevi tudi priča na sodišču. Za N1 je Tonin naknadno pojasnil, da je pred nekaj meseci prek videopovezave, ki jo je organiziralo slovensko sodišče, res pričal v postopku proti Seadu Žilu pred bosanskim sodiščem. Da je povedal, kako je dobavitelj na dan, ko bi moral tovornjak pripeljati maske, ves dan pojasnjeval, kje vse da kamion je, a ko bi moral tovornjak vstopiti v Slovenijo, pa da se na telefon ni več javljal. “Kot so mi povedali na sodišču, je predpisana kazen za kaznivo dejanje, ki se mu očita, od enega do tri leta zapora, in glede na to, da dokazi o njegovi prevari obstajajo, sem zaključil, da bo na koncu tudi sedel,” je za N1 še pojasnil Tonin.
Žiga Živulović/BOBO
Obtožnica bosanskega tožilstva zoper Žilo je sicer anonimizirana, a je iz vsebine jasno, da gre za primer podjetja Labena. Kako je torej prevara tekla sodeč po bosanski obtožnici in kaj ta pove?
Sead Žilo je 4. marca 2020 stopil v kontakt z Emirjem Begovićem (kako sta se spoznala, v obtožnici ni navedeno) in ga s ciljem pridobiti finančno korist za svoje podjetje zavedel z navedbami, da se ukvarja s prodajo strojev za izdelavo kirurških mask in da ima na zalogi 3,85 milijona kosov, ki mu jih ponuja v odkup. Begović je misleč, da je Žilo resen, nato maske ponudil Čehu, ki je v prepričanju, da bo s poslom vse v redu, 17. marca sklenil pogodbo z zavodom za blagovne rezerve.
V pogodbi med Labeno in Global Prometom, ki je bila tudi notarsko overjena, je bilo sicer dogovorjeno, da bo Labena za 3,85 milijona mask (tri milijone bi jih naprej prodala državi; op.a.) plačala dober milijon (1.078.000 evrov). Kot zadnji rok za dostavo mask je bil določen 18. marec. Labena bi blago plačala po pregledu pošiljke ob dostavi v Slovenijo, a pred prevzemom samega blaga.
Čeh je, prepričan, da bodo maske dobavljene do 18. marca 2020, na ta dan Begoviću v dveh obrokih nakazal 300.000 evrov predujma. Zahteval je tudi carinsko dokumentacijo in ustrezna dokazila (tudi ISO certifikat), vendar je Žilo, kot se je izkazalo, predložil ponarejeni certifikat.
Čeh je spoznal, da gre za prevaro in isti dan, torej 18. marca, poklical Begovića. Povedal mu je, da ju je Žilo preslepil. Ko je to 19. marca ugotovil tudi Begović sam, je Žilu poslal več sporočil in ga v več ločenih sporočilih rotil takole: “Prosim te kot boga, da ta posel zaključimo. Imam kaos v družini, imam kaos v podjetju, na tnalu je moj ugled. Če je treba, bom jaz sam plačal te maske, samo da zaključimo posel. Če tega posla ne bo, je moje življenje uničeno.”
Kljub temu da ni bilo ne tovornjaka ne mask, pa Labena ni dobila nazaj 300.000 predujma, ki ga je plačala. Begović je ta denar že nakazal naprej Žilu. Ko je tudi Begović spoznal, da je vse skupaj prevara, je, piše obtožnica, urgiral na banki, naj nakazilo stornirajo. Banka je to storila, kar je pomenilo, da je denar ostal pri Begoviću. Ta pa je nato po navedbah v obtožnici želel denar vrniti Labeni, a je banki sporočil “napačno številko bančnega računa”, kam naj denar nakažejo. (Zato se teh 300.000 evrov Labeni, ki je plačala avans, mask pa ni dobila, tudi ni vrnilo.)
Profimedia
Kaj pravi Borut Čeh?
Direktor Labene Borut Čeh za N1 pravi, da ga bosanski preiskovalci nikoli niso zaslišali. So pa verjetno od slovenskih preiskovalcev pridobili vsebino njegove ovadbe, ki jo je podal 18. marca 2020. Njegove izjave Emirja Begovića postavljajo v drugačno luč.
Labena je, kot pojasnjuje Čeh, družinsko podjetje za proizvodnjo in trgovanje z medicinsko opremo ter razvoj zdravil, s prodajo mask so se ukvarjali že pred epidemijo, poudarja in nadaljuje, da imajo tudi sicer v BiH dobavitelje. V času epidemije, ko je bilo pomanjkanje zaščitne opreme res veliko, “smo kupovali vse maske, ki smo jih lahko dobili,” razlaga Čeh in pove tudi, da so podjetje Emirja Begovića (Global Promet) dobro preverili. Begović je bil sin lastnikov podjetja Europrost iz Gračanice, ki je bilo tudi solastnik Global Prometa. Gre za, pravi Čeh, uveljavljeno družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo dvigal in “nismo imeli razloga, da ga ne bi jemali kot resnega partnerja.”
Čeh tudi pravi, da sploh ni vedel, da je Begović samo posrednik in da je torej v posel vpleten tudi Žilo. To ni bilo ne rečeno ne navedeno nikjer, zatrjuje, a ko se je bližal rok za dobavo mask, je večkrat kontaktiral Begovića, ki pa naj bi ga miril, da bo maske dostavil. Ko jih ni bilo, je Čeh policiji prijavil sum poslovne goljufije in prekinil pogodbo.
Sogovornik tudi zanika navedbo iz bosanske obtožnice, da bi Begoviću rekel, da ju je ogoljufal Žilo, saj, kot ponovi, za Žila sploh ni vedel. Je pa po njegovih informacijah na podlagi njegove ovadbe bosanska policija še isto noč Begovića pridržala in mu tudi zamrznila 300 tisoč evrov, ki jih je Labena nakazala Global prometu.
A v začetku prejšnjega meseca je bil Begović v BiH oproščen pranja denarja. Takrat je bil zasežen denar sproščen in nakazan nazaj na račun Begovićevega podjetja. Kot pravi Čeh, je Begović zagotovil, da denar ni njegov in da ga bo takoj, ko ga dobi, vrnil. Da mora denar vrniti Labeni, piše tudi v sodni izvršbi. A Begović zdaj tega ne naredi.
“Najprej nam je dejal, da bo vrnil celoten znesek, čim bo to mogoče, saj to ni njegov denar. Ko je denar dobil nazaj na račun, pa se je začelo zapletati. Najprej se odvetniku Labene ni javljal, nato je rekel, da bo vrnil v dveh obrokih, nato v šestih. Prejšnji teden smo vložili tožbo zaradi poslovne goljufije in neizvršitve sodne izvršbe, ki mu jo je naložilo sodišče v BiH. Očitno Begović ni tako nedolžen kot se predstavlja, saj denarja ne želi vrniti,” pravi Čeh, ki napoveduje, da bo uporabil vsa pravna sredstva v Sloveniji in v BiH, da denar dobi nazaj.
