Kandidat za ministra Jevšek izpostavil nujnost skladnega regionalnega razvoja

Slovenija 13. Jan 202312:44 > 14:053 komentarji
Aleksander Jevšek
Foto: Borut Živulović/BOBO

Kandidat za ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na zaslišanju pred pristojnima odboroma državnega zbora, ki ga je uspešno prestal, izpostavil nujnost zagotovitve skladnega regionalnega razvoja.

Kandidat za ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je s svojo predstavitvijo prepričal odbora za gospodarstvo in za zadeve EU. Njegovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za gospodarstvo in osem članov odbora za zadeve EU, noben ni glasoval proti.

Jevšek je na zaslišanju poudaril, da je za zagotovitev skladnega regionalnega razvoja je potrebna takojšnja vzpostavitev strategije, katere cilji bodo podlaga za delo ministrstev in regionalnih ravni. S področja kohezijske je izpostavil nujnost takojšnjega ukrepanja za črpanje sredstev iz tekoče finančne perspektive.

Jevšek, kandidat za ministra za ministra za kohezijo in regionalni razvoj, ki zdaj vodi vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je na zaslišanju pred pristojnima parlamentarnima odboroma skladen regionalni razvoj označil za prioriteto. Za dosego tega cilja je potrebna priprava strategije s štirimi temeljnimi cilji: dvig kakovosti življenja v vseh regijah z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, razvojno dohitevanje evropskih regij, zmanjševanja regionalnih razvojnih razlik ter uresničevanje razvojnih potencialov. “Ti cilji morajo biti podlaga za delo vseh ministrstev in regionalnih ravni,” je zatrdil.

Prvi korak k pokrajinam Jevšek vidi opredelitev pristojnosti

Po Jevškovih besedah bo treba v prihodnje posebno pozornost posvetiti manj razvitim regijam in njihovi razvojni specializaciji, ki jo je treba spodbujati in nadgrajevati.

Ustanovitev pokrajin je ocenil kot zahteven in dolgotrajen proces, s pospešenim regionalnim razvojem pa je mogoče postaviti dobro osnovo za njihovo ustanovitev. Jevšek je napovedal prizadevanje za opredelitev pristojnosti, ki bi se lahko prenesle na regije. “To bi pomenil prvi korak k ustanavljanju bodočih pokrajin,” je poudaril in dodal, da mora biti ta proces skrbno premišljen.

Aleksander Jevšek
Borut Živulović/BOBO

Za skladen regionalni razvoj je po Jevškovem prepričanju ključen dogovor za razvoj regij. Na tem področju ministrstvo čaka veliko dela, je povedal.

Ministrstvo bo po njegovih besedah namenjalo posebno pozornost razvoju obmejnih problemskih območij. Ta območja kot prednostna omenja tudi šest let star zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo po Jevškovih napovedih že kmalu deležen sprememb.

Med ključnimi nalogami, ki jih je treba izvesti letos, je Jevšek izpostavil predvsem zaključevanje finančne perspektive 2014-2020. Sredstva iz te perspektive morajo biti namreč porabljena do konca leta. Po njegovih besedah bo ministrstvo letos pripravilo in objavilo tudi javne razpise v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, pripravilo ukrepe za obmejna območja in tudi projekte, ki bodo podprti na območjih dveh premogovnih regij (zasavska in savinjsko-šaleška).

Aleksander Jevšek
Borut Živulović/BOBO

Uredba o izvajanju kohezijske politike na vladi v začetku februarja

S področja kohezije je Jevšek predstavil dosedanje delo na službi vlade, ko sta bila v ospredju priprava sporazuma o partnerstvu in programa program evropske kohezijske politike 2021-2027. V zvezi s tekočo finančno perspektivno je Jevšek opozoril, da je ta za dve leti krajša in zato zahteva takojšnje aktivnosti in ukrepanje. “Tega smo se že lotili,” je zatrdil.

Pojasnil je, da je uredba o izvajanju kohezijske politike 2021-2027 medresorsko usklajena in bo v začetku februarja nared za sprejem na vladi. Uredba bo podlaga za prve razpise v okviru tekoče perspektive že v marcu ali aprilu.

Jevšek je predstavil tudi dosedanje črpanje iz perspektive 2014-2020. Kot je nanizal, je bilo do konca 2022 skupaj iz proračuna izplačanih 2,8 milijarde evrov, kar je 85 odstotkov celotne porabe. “Primerjava kaže, da je odstotek porabe približno enak kot v finančni perspektivi do leta 2014, ko je znašal 83 odstotkov,” je v okviru svoje predstavitve pred člani odborov DZ še pojasnil Jevšek.

Predstavitev pozdravila tudi opozicija

Suzana Lep Šimenko (SDS) je Jevškovo predstavitev označila za precej bolj vsebinsko kot pred sedmimi meseci, ko se je potegoval za vodenje vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Strinjala se je, da se razvojne razlike med regijami ne zmanjšujejo, pri čemer je posebej izpostavila počasnejši razvoj obmejnih problemskih območij. “Glavna težava je, da tega ne more rešiti en sam resor,” je poudarila.

Predstavitev Jevškovih prednostnih nalog je pozdravil tudi Jožef Horvat (NSi), njihov obseg pa po njegovih besedah potrjuje, da je bila vzpostavitev samostojnega ministrstva s tega področja “vsekakor smiselna”. “Ključno pa je, kakšna bo politična podpora vlade,” je poudaril.

Jevšek je odgovoril, da zakonodaja problemskih območjem že sedaj omogoča dodatne točke na razpisih, zato jo je treba v prvi vrsti dosledno izvajati. Glede sodelovanja z drugimi resorji in podpore predsednika vlade pa je poudaril, da je to zapisano v koalicijski pogodbi. “Predsedniku vlade bom predlagal ustanovitev medresorske delovne skupine za spremljanje regionalnega razvoja,” je napovedal.

Horvatu je pritrdil, da je lahko ena od rešitev za zmanjšanje vrzeli med osrednjim delom države in njenim obrobjem krepitev izobraževalnega sistema. Horvat je med predlogi izpostavil širitev mariborske medicinske fakultete, a je Jevšek opozoril, da si pri tem z evropskimi sredstvi ne bodo mogli veliko pomagati. “Nova finančna perspektiva namreč ne predvideva gradnje objektov,” je pojasnil.

Aleksander Jevšek
Borut Živulović/BOBO

Rado Gladek (SDS) je pozdravil Jevškovo namero, da se “razvoja že razvitih ne sme zavirati”. “Me je pa zmotil vaš pesimizem glede ustanavljanja pokrajin. Občine z istega območja se namreč uspešno povezujemo že sedaj,” mu je dejal. Jevšek je poudaril, da ne gre za pesimizem, temveč realno ocenjevanje zmožnosti glede na številne nedorečenosti pri financiranju načrtovanih pokrajin.

Na vprašanje Andreja Kosija (SDS), ali še zagovarja selitev ministrstva v Maribor, je pojasnil, da postopek decentralizacije ministrstva poteka. “Decentralizacijo bomo med drugim izvajali tako, da bomo operativce razpršili po Sloveniji. Zakaj bi se moral nekdo iz Ptuja voziti v Ljubljano in tam delati za Štajersko,” je dejal.

V izjavi za medije po zaslišanju je dodal, da bo sedež ministrstva ostal v Ljubljani, strokovne službe pa nameravajo razpršiti po državi. O možnostih sodelovanja pri tem se med drugim že pogovarjajo z Mestno občino Novo mesto in nekaj drugimi občinami.

Koalicijski poslanci, med njimi Soniboj Knežak (SD) in Tomaž Lah (Svoboda), so izpostavili Jevškove izkušnje in pohvalili njegove dosežke v času vodenja vlade službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Manj pozornosti v razpravi so člani odbora namenili kohezijski politiki. So pa pozdravili Jevškovo napoved rednega poročanja o črpanju in porabi evropskih sredstev državnemu zboru, saj lahko to po njihovem mnenju tudi poveča zaupanje javnosti v preglednost porabe sredstev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar