Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je uspešno prestala zaslišanje pred pristojnim odborom v državnem zboru. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo 10 poslancev, štirje so bili proti. V predstavitvi je kandidatka povedala, da mora biti kmetovanje v Sloveniji trajnostno s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave, varovanju okolja in socialni vzdržnosti. Na področju gozdarstva je treba povečati dodano vrednost lesa, na področju prehrane pa nadaljevati promocijo slovenske hrane, je povedala.
“Resor je odvisen od zunanjih dejavnikov, kot so velika nihanja cen, izbruhi bolezni in škodljivcev, neugodni naravni pojavi in vremenske razmere ter vojna v regiji. Naš temeljni cilj mora biti, da zagotovimo bodočim rodovom zdravo okolje in dovolj čistih naravnih resursov, kot sta voda in zemlja, za njihovo preživetje,” je Irena Šinko dejala v predstavitvi pred člani matičnega odbora DZ.
Hrana mora biti po njenem prepričanju pridelana čimbolj lokalno, varno in na tradicionalen način, oskrba nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Pri tem je pomemben učinkovit nadzor nad izvorom. Predelava pa mora biti okolju prijazna, podnebno nevtralna, ohranjati mora biotsko raznovrstnost. Razvijati je treba nove, trajnostne načine kmetovanja in zmanjšati vnos fitofarmacevtskih sredstev. Na zaščitenih površinah pa je treba spodbujati ekološko kmetijstvo, je poudarila.
Kandidatkin cilj je povečati samooskrbo hrane znanega porekla ter čim več te hrane zagotoviti javnim zavodom. Pomembna je po njenih besedah krepitev pravičnega partnerskega sodelovanja med deležniki, pri čemer je treba poskrbeti za povečanje dodane vrednosti zlasti pri primarnih proizvajalcih. Povečala bi rada prodajo neposredno na kmetijskih gospodarstvih ter poskrbela za socialno vzdržnost. Pri tem je omenila krepitev podeželja in dvig ugleda kmetov. Za to bo treba pripraviti nacionalni program samooskrbe s hrano in določiti cilje, je podčrtala.
Za dosego naštetega pa se bosta morala po njenem prepričanju zgoditi generacijski preboj in znižanje povprečne starosti nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki je sedaj pri 62 letih. “To bomo dosegli, če bomo izvajali že sprejeti akcijski načrt,” je ocenila. Ob tem bo treba poskrbeti za primeren obseg kmetijskih zemljišč, ki se je med letoma 1991 in 2021 zmanjšal za 14 odstotkov, in njihov proizvodni potencial, pri čemer so pomembne naložbe v infrastrukturo. Poenostaviti bo treba tudi postopke opredeljevanja novih zemljišč z usmeritvijo v pridelavo hrane.
Kmetijstvo bo treba prilagoditi podnebnim spremembam
Kmetijstvo bo treba prilagoditi podnebnim spremembam ter poskrbeti za dobrobit živali. “Treba bo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in prilagajati kmetijstvo: investirati v nakupe rastlinjakov, nove tehnologije, pridelovalcem pomagati z namakanjem, protitočnimi mrežami in zavarovanji,” je naštela ter izpostavila, da se bomo morali kot država opredeliti do protitočne obrambe. Za dobro počutje živali v času vzreje pa bo treba poskrbeti za dobre pravne podlage.
“Če želimo doseči napredek tega resorja, bo treba okrepiti sodelovanje med institucijami ter med vsemi akterji s področja izobraževanja, stroke in civilne družbe,” je menila kandidatka za ministrico. Sodelovanje bo moralo potekati v vertikalni in horizontalni smeri in med različnimi sektorji, pri čemer bo treba vzpostaviti ustrezne delovne skupine in njihove usmeritev oblikovati v ukrepe.
Prizadevala si bo, da gozdovi ostanejo odprti
Na področju gozdarstva si bo prizadevala, da gozdovi ostanejo odprti, “ustrezno pa bo treba sankcionirati tiste, ki delajo škodo”. Pri gozdovih v zasebni lasti je težava razdrobljena lastniška struktura, treba bo povečati delež državnih gozdov. Prizadevanja za povečanje dodane vrednosti so po njenem ostala na papirju, zato bo nujen učinkovit in ustrezen nadzor nad prometom gozdnih asortimentov. Za višjo dodano vrednost lesa bo treba posodobiti akcijski načrt.
Na področju divjadi in lovstva je treba skrb nameniti hitrim in učinkovitim postopkom za povrnitev škode. “Pomembni so vzdržno sobivanje, načrtno upravljanje divjadi in zveri ter hitro izplačane odškodnin,” je dejala. Področje čebelarstva je po njenem mnenju v zadnjem času doseglo velik napredek, delo bo treba nadaljevati ter spodbujati mlade za to panogo in kmete k zasaditvi čim večjega deleža medovitih rastlin. Pri ribištvu bo treba zagotavljati pomoč na področju oviranega ribolova.
Pri prehrani pa je treba po njenem prepričanju nadaljevati sheme kakovosti, povečati promocijo slovenske hrane ter oblikovati načrt za manj izgub in manj odpadne hrane. Povečati je treba dobavo lokalno pridelane hrane predvsem javnim zavodom, je še dejala in dodala, da bo vse to možno izvesti le z ustreznimi pravnimi podlagami in dobrim sodelovanjem.
Dve možni rešitvi glede dviga cen v kmetijski pridelavi
Šinko je glede dviga cen v kmetijski pridelavi izpostavila zelo velik dvig cen umetnih gnojil, kar po njenem kaže, da so kmetje v težki situaciji in “da jim bo verjetno potrebno pomagati na vsak način”. Po njenih besedah imamo dve možnosti. EU je sprostila dve intervenciji, eno so interventna sredstva, v okviru katerih je Sloveniji na voljo 1,7 milijona evrov, država lahko doda lastna sredstva, tako da je na voljo do pet milijonov evrov. Sredstva bo po njenem verjetno treba nameniti najbolj prizadetim sektorjem, rok za odločitev o tem je nekje do 30. junija.
Kot drugo je omenila možnost, ki jo je sprožila Evropska komisija za plačila v enkratnem znesku, in sicer do 15.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo in do 100.000 evrov na podjetje. Pogoj za to je sprememba evropske uredbe in po tej spremembi bo treba spremeniti še program razvoja podeželja v Sloveniji, na podlagi česar po bo njenih besedah možno črpanje. Ob tem pa je znova poudarila, da morajo sredstva biti namenjena ciljno, torej najbolj prizadetim. “Ker toliko sredstev, da bi lahko vsem delili, ni,” je podčrtala.
Glede možnih ukrepov na področju regulacije cen hrane pa je poudarila, da kmetijsko ministrstvo za to ni pristojno in da sta za to pristojni gospodarsko in finančno ministrstvo. Kmetijsko ministrstvo lahko s svojimi prej omenjenimi ukrepi pomaga na področju pridelave hrane in tako prispeva k ublažitvi zvišanja cen hrane. Mora pa pri tem po njenih besedah kmetijstvo gledati na to, da bo preživelo. Hkrati je vnovič izpostavila potrebo po sprejetju akcijskega načrta, da bomo imeli čim manj zavržene hrane. Sicer pa je v zaslišanju pred matičnim odborom DZ, ki je trajalo slabi dve uri, večkrat poudarila, da je velik zagovornik prodaje na samih kmetijah. Glede odnosov v verigi preskrbe s hrano pa je dejala, da bo moral za to pristojen varuh “aktivirati svoje naloge in svoje delo”, saj je v tem trenutku zelo pomemben.
Glede pripomb predsednice odbora Vide Čadonič Špelič (NSi), da uprava za varno hrano nima službe za stike z javnostmi, ki bi potrošnike obveščala o zanje pomembnih informacijah, pa je kandidatka za kmetijsko ministrico dejala, da je treba, če imajo sorodni organi v sestavi ministrstva svojo tovrstno službo, to potem za vse podobne organe urediti enako. Strinja se, da potrošniki morajo biti seznanjeni. Tudi na podlagi preteklih izkušenj pa meni, da se je v določenih primerih potrebno pred objavo informacij o vsebini uskladiti z informacijsko pooblaščenko.
Glede vzpostavljanja novih lesnopredelovalnih centrov je povedala, da je treba v Sloveniji najprej točno ugotoviti, koliko hlodovine imamo oz. je posekamo ter se nato na podlagi tega odločiti, ali še potrebujemo dodatne centre, da ne bi propadle že obstoječe žage. Glede gospodarjenja z gozdovi se je zavzela za izboljšave. Meni, da bo glede poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi treba narediti “določene premike, da se bodo prihodki iz tega naslova izboljšali in da se bo lahko potem tudi vlagalo”.
Zmotilo jih je, ker v koalicijski pogodbi ni samostojnega poglavja o kmetijstvu
Člana odbora iz vrst SDS Tomaža Lisca in Alenko Helbl je zmotilo, ker v koalicijski pogodbi ni samostojnega poglavja o kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani, Franca Breznika, prav tako iz SDS, pa je zanimalo, kakšen je njen status pri mandatarju Robertu Golobu in kakšno zaupanje uživa. Irena Šinko je ocenila, da to, da kmetijstvo ni samostojno poglavje v koalicijski pogodbi, ni slabo, ampak celo prednost. “Verjamem, da se vsi politiki v Sloveniji dobro zavedajo, da je hrana ključnega pomena in da brez hrane ne bomo mogli preživeti. Zato sem prepričana, da se bodo znali o tistih stvareh, ki bodo ključne za našo samooskrbo, dogovoriti in to tudi skleniti,” je dejala kandidatka, ki meni, da je kmetijstvo trenutno eno izmed državotvornih resorjev.
Prav je, da se naslonimo na domačo hrano, je poudarila Šinko, ki je v predstavitvi večkrat dejala, da se je vedno doslej in se bo tudi v prihodnje zavzemala za kmete in da nima drugih namenov kot to, da “pomagamo temu kmetijstvu, da bo šlo na boljše”. Če ne bi imela zaupanja, ne bi pristala na kandidaturo, je še dodala.
Glede registracije in rabe fitofarmacevtskih sredstev je med drugim dejala, da če je nekaj registrirano denimo v Avstriji in je dobro, ne vidi razloga, da se to ne bi uporabljalo tudi v Sloveniji. Je pa omenila tudi neuradne informacije, da naj bi se na ravni EU pripravlja uredba, ki bo zahtevala zmanjšanje fitofarmacevtskih sredstev.
Zavzela se je za ureditev protitočne obrambe, saj je prepričana, da ta deluje. V boju s podnebnimi spremembami pa je po njenih besedah treba spodbujati pridelovalce k naložbam v namakalne sisteme in oroševanje, prav tako pa tudi v rastlinjake, s čimer lahko prispevajo k večji samooskrbi denimo na področju zelenjave. Jasno je, da na vseh področjih nikoli ne bomo povsem samooskrbni, je dejala in se zavzela za to, da je Slovenija samooskrbna vsaj tam, kjer ima pogoje za pridelavo, denimo krompirja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!