Čeprav so v stranki SDS vztrajno poudarjali, da si želijo tri zakonodajne referendume izpeljati skupaj s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami, in da bodo podpise podpore volilcev v državni zbor vložili tako hitro, da bodo ti lahko hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, z vlaganjem niso pohiteli. Podpise so namreč v državni zbor vložili šele danes. Tako je že jasno, da o referendumih o zakonu o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija volilci ne bodo odločali na dan drugega kroga predsedniških volitev. Koalicija bo za izvedbo referendumov najverjetneje izbrala 27. november.
Največja opozicijska stranka SDS je v državni zbor vložila 157.457 podpisov volilcev, ki so jih zbrali za razpis treh zakonodajnih referendumov. Poslanci Branko Grims, Alenka Jeraj in Zvone Černač so – obkroženi s člani stranke, ki so sodelovali zbiranja podpisov – predstavili svoja stališča do prihajajočih referendumov.
“Zbrani podpisi omogočajo volilcem, da bodo lahko na referendumih odločali o škodljivih zakonih, ki jih je sprejela Golobova vlada. Vsi trije zakoni siromašijo ljudi, zato jih je treba na referendumih zavrniti,” je poudaril Černač. Po njegovi oceni je treba vladajočim dati jasen znak, da vodijo napačno politiko.
“Zakon o RTV Slovenija (RTVS) je bil sprejet brez vsakršne javne razprave; nekoč smo o posameznih zakonih pred sprejetjem razpravljali več kot pol leta. Ključno v novem zakonu je to, da se gledalcem in poslušalcem jemlje pravica soodločanja o delovanju RTVS. Doslej so lahko predlagali 16 članov programskega sveta, po novem zakonu pa so gledalci in poslušalci iz odločanja popolnoma izključeni,” je dejala Alenka Jeraj. Volilce je pozvala, naj na referendumu glasujejo proti sprejetju novele zakona o RTVS.
Branko Grims se je zahvalil vsem podpornikom stranke SDS, ki so se danes zbrali pred državnim zborom. “Referendum je edina učinkovita oblika omejitve oblasti,” je Grims citiral besede iz knjige pokojnega ustavnega sodnika Lovra Šturma in poudaril, da je referendum pravica, ki jo ima Slovenija zagotovljeno v ustavi.
“Danes ljudje že dobro občutijo, kaj pomeni oživljanje socializma, kaj pomeni svoboda in kaj pomeni vlada Roberta Goloba. Inflacija v državi je ponorela,” je bil oster Grims. Izpostavil je, da je bila Slovenija še ne dolgo nazaj v skupini držav z najnižjo inflacijo, danes pa je med državami, ki imajo najvišjo inflacijo.
Na novinarsko vprašanje, zakaj podpisov niso vložili že v ponedeljek, kot so napovedali, pa je Grims odgovoril, da gre za res veliko količino podpisov ter da so jih do včeraj zvečer preštevali in pregledovali, ali so veljavni. Po zaključku novinarske konference so poslanci SDS ob pomoči svojih podpornikov škatle s podpisi volilcev odnesli v državni zbor.
Kako se je na vložene podpise odzvala koalicija?
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ravnanje SDS ocenil kot napad na vlado ter kot nerazumevanje in nespoštovanje izida državnozborskih volitev 24. aprila. “Volilci so nam dali mandat, da se spopademo z inflacijo, z draginjo in energetsko krizo, ne pa za prepire, ovire, nagajanje in politizacijo,” je še povedal Sajovic. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo ljudje na referendumu potrdili vse tri zakone.
“Kot kaže, je bil 24. april boleč, zelo boleč, in ta bolečina poganja vse aktivnosti tako imenovane konstruktivne opozicije. Zahteve za referendume, ki so jih vložili danes, so njihova pravica. Trdno pa sem prepričan, da ni tako, kot so rekli: z zbranimi podpisi niso predrli zvočnega zidu, ampak se bodo z referendumi zaleteli v ta zid. Tako kot so se zaleteli 24. aprila,” je povedal poslanec SD Soniboj Knežak.
Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica, je poudaril, da je referendum vsekakor pravica vseh državljanov in je osnovno sredstvo demokratičnega odločanja. “Problem, ki ga mi vidimo pri referendumih, ki jih je vložila SDS, je njihova zloraba. Referendumi se bodo namreč uporabili za to, da se bo ljudem škodovalo,” je povedal Vatovec.
Opozoril je, da je RTVS pod okupacijo stranke SDS in da je javni zavod v tem trenutku izrabljen za “partikularne interese in politično propagando ene stranke”. Čeprav se opozicija rada pohvali, da je prva po 20 letih poskrbela za področje dolgotrajne oskrbe, pa zakon, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu po mnenju Vatovca škodi uporabnikom dolgotrajne oskrbe. “Pripravili so zakon, ki ga ni mogoče izvajati, saj nima zagotovljenega financiranja. Do zaključka svojega mandata niso sprejeli podzakonskih aktov, s katerimi bi vsaj delo uredili to področje, medtem pa so imeli čas za podpis škandalozne pogodbe za nakup osemkolesnikov boxer,” je poudaril vodja poslanske skupine Levica.
Po mnenju Vatovca gre tudi pri blokiranju sprememb zakona o vladi, ki jih je sprejela sedanja koalicija, predvsem za škodovanje ljudem. Zakon bi po načrtih vladajočih postavil nov okvir, s katerim bi dosegli novo družbeno pogodbo in nov pogled v prihodnost, je povedal prvi mož poslancev Levice. Spomnil je, da novela predvideva vzpostavitev novih ministrstev s področja energetike, varstva okolja in gradnje stanovanj ter dolgotrajne oskrbe. “Na koncu bodo spet oškodovani ljudje,” je še dodal Vatovec. In napovedal, da bo koalicija k referendumom pristopila “s polnimi jadri, da se ponovi 24. april”.
Glede datuma izvedbe referendumov so bili vodje koalicijskih poslanskih skupin skrivnostni, dali pa so vedeti, da ti ne bodo skupaj z lokalnimi volitvami. Po naših informacijah se bodo vladajoči odločili, da referendume izpeljejo 27. novembra, ko ne bo nobenih volitev.
Predsednik vlade Robert Golob je vložitev zahteve za razpis treh referendumov komentiral v izjavi ob robu srečanja gospodarstvenikov Primorske v Goriških Brdih. “To bo referendum o vladi, če hočete, verjamem, da bo zadnji,” je dejal premier. Mnenja je namreč, da bo potem tudi opoziciji jasno, da so ljudje siti blokad in parlamentarnega nagajanja, “da hočemo začeti delati in se ukvarjati s prihodnostjo, ne pa z iskanjem razlik”.
Golob pa je danes pojasnil, da so, kot je sam napovedal, podpisi vloženi tako pozno, da ne bo mogoče ujeti drugega kroga predsedniških volitev in “bomo imeli referendumski dan”. Ta bo po njegovih besedah najverjetneje med obema krogoma lokalnih volitev, saj “ne moreš mešati teh dveh stvari”, drugi razlog pa je, da si želijo, da ljudje pridejo na referendum in jasno povedo, kakšno prihodnost si želijo in to je po njegovem tista, ki jo vodi ta vlada. (STA)
Kot smo že poročali, so bili v koaliciji pripravljeni, da bi bili referendumi hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra, a je SDS z zavlačevanjem vlaganja podpisov volilcev tak razplet onemogočila. V SDS naj bi se namreč zavzemali, da bi referendume izvedli na dan lokalnih volitev, torej 20. novembra. Tej ideji v koaliciji nikakor niso naklonjeni. Po njihovih navedbah bi šlo za prevelik organizacijski zalogaj, ob tem pa ni skrivnost, da levosredinske stranke na lokalnih volitvah dosegajo slabše rezultate kot desnosredinske, kar bi se lahko odražalo tudi na razpletu referendumov. Koalicija se torej namerava odločiti za samostojni referendumski dan.
Državni zbor ima sedaj teden dni časa, da z odlokom razpiše referendume. Po naših informacijah se bodo prva delovna telesa priprave odlokov lotila že v petek, v torek prihodnji teden pa bo nato državni na izredni seji te odloke sprejel.
Na torkovi izredni seji bodo poslanci tudi ponovno glasovali o družinskem zakoniku, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto. Glede na razmerje moči v državnem zboru dvoma, da bo koalicija zakon ponovno potrdila, ni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje