V SDS so vztrajno poudarjali, da bi morali biti referendumi o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija izpeljani hkrati s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami. Ker pa so z vložitvijo podpisov volilcev za referendume zavlačevali do zadnjega dne – v državni zbor jih bodo prinesli šele danes – referendumov na dan drugega kroga predsedniških volitev ni več mogoče razpisati. Kateri datum bi torej ustrezal SDS in za katerega naj bi se odločila koalicija?
Podpise volilcev bomo vložili dovolj zgodaj, da bi lahko referendume izpeljali hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra. Tako so v SDS zatrjevali prejšnji teden, ko so sporočili, da so za referendume o zakonih o vladi, RTV Slovenija in dolgotrajni oskrbi zbrali po 52.000 podpisov volilcev (za razpis referenduma je sicer potrebnih 40.000 podpisov). Ob tem so ponovno poudarili, da bi referendumi morali biti bodisi hkrati s predsedniškimi volitvami bodisi na dan lokalnih volitev, saj da bi se s tem izognili razsipavanju davkoplačevalskega denarja.
A so pri napovedi, da bodo z vlaganjem podpisov pohiteli, v Janševi stranki očitno držali figo v žepu. Podpise za referendume bodo namreč v državni zbor prinesli šele danes, torej na zadnji možni dan, zaradi njihovega zavlačevanja pa referendumov 13. novembra ni več mogoče izpeljati.
Ob hkratni izvedbi drugega kroga predsedniških volitev in referendumov bi imela sicer SDS precej možnosti, da bi dosegla kvorum za zavrnitev zakonov. Da zakon pade, mora namreč proti njemu glasovati petina volilnih upravičencev oziroma dobrih 339.000 volilcev. Seveda pa mora biti ob tem izpolnjen še en pogoj: proti mora glasovati več volilcev, kot jih zakon podpre. Ta pogoj pa bi očitno po oceni Janševe stranke na dan drugega kroga predsedniških volitev težko uresničili. Tudi glede na dosedanjo prakso je namreč mogoče pričakovati, da bo tedaj slavil levosredinski predsedniški kandidat oziroma kandidatka, njegovi volilci pa bi po vsej verjetnosti koalicijske zakone večinoma podprli.
Kot so nam potrdili nekateri sogovorniki iz SDS, si v največji opozicijski stranki želijo, da bi bili referendumi hkrati z lokalnimi volitvami, torej 20. novembra. Na lokalnih volitvah namreč desnosredinske stranke praviloma dosežejo boljše rezultate kot levosredinske, zato bi bilo bolj verjetno, da bi nasprotniki vladnih projektov na ta dan dosegli tako kvorum kot tudi večino glasov proti koalicijskim zakonom.
Kot kaže, pa vladne stranke, ki imajo v državnem zboru prepričljivo premoč, želji SDS ne bodo prisluhnile. Izpostavljajo namreč, da bi bila hkratna izpeljava lokalnih volitev in referendumov (pre)velik organizacijski zalogaj, saj da bi morala biti na vsakem volišču po dva volilna odbora, ponekod bi morali organizirati celo dvoje volišč … Pri teh zadržkih jim pritrjuje tudi več članov Državne volilne komisije. Tako tudi ne gre pričakovati, da bi bili referendumi hkrati z drugim krogom županskih volitev 4. decembra.
Koalicija bo torej za izvedbo referendumov najverjetneje izbrala 27. november. Če bi nekoliko raztegnili čas med sprejetjem odlokov o razpisu referendumov – te naj bi državni zbor predvidoma potrdil v torek ali v sredo prihodnji teden – in začetkom rokov za izpeljavo glasovanja, pa bi po navedbah naših sogovornikov iz vladnih strank v poštev prišel tudi 11. december. Da bi uporabili zakonsko možnost in z dvema tretjinama navzočih poslancev referendume preložili na kasnejši datum, ni verjetno.
Vladajoči sicer ne računajo, da bo udeležba podpornikov koalicijskih zakonov 27. novembra ali 11. decembra, ko hkrati ne bo volitev, zelo visoka. Njihova pričakovanja so usmerjena v to, da nasprotnikom vladnih projektov na ti dve nedelji kvoruma oziroma 339.000 glasov proti posameznemu zakonu ne bo uspelo doseči.
To utemeljujejo tudi z rezultati preteklih volitev in referendumov. Na aprilskih državnozborskih volitvah je na primer za SDS glasovalo blizu 280.000 volilcev. Če k temu prištejemo še volilce NSi, ki se sicer v tokratno zbiranje podpisov za referendume ni vključila, pa se številka povzpne na nekaj več kot 360.000. To je sicer dobrih 20.000 volilcev več, kot znaša kvorum za zavrnitev zakonov, a ne gre spregledati, da je bila udeležba na volitvah več kot 70-odstotna, na referendumih pa je praviloma mnogo nižja.
Tako se je v času Cerarjeve vlade referenduma o zakonu o drugem tiru – tudi pri zbiranju podpisov za njegov razpis se je SDS močno angažirala – udeležilo le 20 odstotkov volilnih upravičencev, njegove ponovitve pa še pet odstotnih točk manj. Čeprav je pri ponovitvi referenduma proti zakonu o drugem tiru glasovalo malenkost več volilcev, kot jih je zakon podprlo, pa je bila številka 127.000 daleč od kvoruma, ki bi prinesel padec zakona.
Odločitev koalicije za “samostojni referendumski dan” bo nedvomno v vrstah SDS sprožila glasne kritike, češ da so si vladajoči za uresničitev lastnih kalkulacij privoščili nedopustno razsipavanje davkoplačevalskega denarja. Na te očitke nameravajo vladne stranke odgovarjati, da so bile pripravljene podpreti izvedbo referendumov hkrati z drugim krogom predsedniških volitev, a da je Janševa stranka za uresničitev lastnih kalkulacij to cenejšo možnost z zavlačevanjem vložitve podpisov volilcev onemogočila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje