Kaj se dogaja v vrstah Socialnih demokratov in v koaliciji Roberta Goloba, da so začeli v SD še bolj stikati glave?
“Stvari v Sloveniji se ne premikajo v smeri, kot smo vsi pričakovali po lanskih državnozborskih volitvah.”
Tako nekdanji glavni tajnik Socialnih demokratov Dejan Levanič odgovarja na vprašanje, kaj je bil razlog za torkovo srečanje sedanjega glavnika tajnika stranke Klemna Žiberta, dveh bivših glavnih tajnikov SD, Dejana Levaniča in Dušana Kumra, ter nekdanjega finančnega direktorja stranke, kasneje nadzornika Slovenskega državnega holdinga, danes pa direktorja Studia Moderna Duška Kosa.
“Na pobudo glavnega tajnika Klemna Žiberta smo se bivši generalni sekretarji stranke, ki dobro poznamo tako stranko kot slovenski politični prostor, srečali in razpravljali o tem, kako naprej, kako strniti vrste, okrepiti stranko. Strinjali smo se tudi, da je Slovenija še vedno v nekem krču, iz katerega moramo čim prej najti pot. Pričakovanega zadovoljstva namreč ni ne na državni ne na lokalni ravni. Zdi se ravno obratno: kot da nezadovoljstvo narašča. To je potrebno spremeniti. To nam dnevno sporočajo tudi naši člani iz lokalnih odborov,” je povedal Levanič.
Dejstvo je, da je prav Socialnim demokratom podpora javnosti sodeč po javnomnenjskih raziskavah izrazito padla in da se giblje zgolj še med dobrimi petimi in dobrimi šestimi odstotki. Zaradi tega je bilo že pred časom mogoče iz stranke slišati, “da morajo nekaj narediti in ta negativni trend obrniti.”
Hkrati pa so Socialni demokrati člani koalicije in vlade Roberta Goloba, ki je napovedala vrsto reform. A jih, kot je razumeti Levaniča, do ljudi ne spravi na učinkovit in preprečljiv način, kar je eden od razlogov, da se po oceni SD “nezadovoljstvo med ljudmi povečuje.”
Levanič namreč poudarja, da so Socialni demokrati edina stranka trenutne koalicije, ki že ima (sicer negativne) izkušnje z reformami. Pri tem misli na vlado Boruta Pahorja (2008-2011), ki je poskusila z reformno politiko.
“Reforme so volivci na koncu zaradi politične preračunljivosti desnice na referendumih žal zavrnili. Sledil je padec vlade, s tem pa tudi padec vseh reform. Zato je zdaj čas za dialog in družbeni konsenz, da bomo na koncu lahko uspešni vsi,” pravi nekdanji glavni tajnik stranke SD. In dodaja: “Če pa imajo ljudje občutek, da spremembe delijo ljudi in vnašajo več nepravičnosti, pa je jasno, da pot ni prava.”
Za razliko od Pahorjeve vlade je sicer malo verjetno, da bi lahko Golobova padla. Samo Svoboda je namreč na volitvah dobila rekordnih 41 poslancev. Tega se zavedajo tudi v SD, a neuradno dodajajo, da so “liberalne politične sile” še vsakič, ko je padla leva vlada, pri tem odigrale pomembno vlogo.
Skrbi jih tudi, da bi v primeru neuspeha reform sedanji koaliciji, ki je rekla, da “teče na dva mandata”, račun izstavili volivci na naslednjih volitvah in odprli vrata vrnitvi Janeza Janše na oblast.
Nobena od napovednih reform do zdaj še ni naletela na široko odobravanje, zato jih je treba začeti konkretno in jasno predstavljati ljudem, da bodo razumeli, da so zanje v resnici dobre, pravijo nekateri v SD. In dodajajo, da so pri tako velikih projektih silno pomembna tudi strateška partnerstva vseh vrst, še zlasti s sindikati, delodajalci in civilno družbenimi organizacijami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje