Kdo so “ekološki inženirji”, ki zlasti kmetom povzročajo preglavice (VIDEO)

Slovenija 18. Sep 202216:54
Delite:

Požrta koruza, rovi v travnikih, podrta drevesa. Zlasti kmetje in lastniki obrežnih zemljišč se pri nas zadnji dve leti borijo z največjim glodalcem v Evropi, bobrom oziroma škodo, ki jo povzroča. Je sobivanje z bobrom sploh mogoče?

Bober je na slovenskih tleh prisoten šele 24 let, ko je po reki Krki priplaval iz Hrvaške. V 18. stoletju so ga namreč s prekomernim lovom iztrebili. Uporabljali so ga za meso in krzno, saj ima bober samo na trebuhu kar 23.000 dlak na kvadratni centimeter. Lovili so ga tudi zaradi bobrovine oziroma izločka iz bobrove žleze, tega pa uporabljali v medicinske namene namesto aspirina.

Videoreportažo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.

Ekološki inženir, marljiv drvar ali nadloga?

Marsikje v tujini bober danes velja za zaščitnika vodnih ekosistemov, saj z ustvarjanjem mokrišč blaži negativne posledice suše in tako drugim vodnim živalim zagotavlja prostor za življenje. Pri nas pa zlasti med kmeti in lastniki obrežnih zemljišč velja tudi za nadlogo.

Populacija se namreč iz leta v leto veča, kar opažajo prebivalci, ki živijo ob meji s Hrvaško na vzhodu in jugovzhodu države, torej na območjih, kjer je bobrov največ.  Po ocenah Andreja Hudoklina iz novomeške enote Zavoda za varstvo narave naj bi pri nas živelo med 500 in 600 družin bobrov, kar pomeni tudi do 5.500 osebkov.

Marjan Mesojedec, kmet iz Posavja, pravi, da je bobra vedno gledal le po televiziji, zadnji dve leti pa škodo, ki ji ta največji glodalec v Evropi povzroča, gleda skoraj na domačem pragu. “Bobri so povezani s Savo, tam plavajo, se potapljajo, hrano pa si nabirajo v koruznem polju. Vsa zrna pojedo, storž popolnoma oskubijo, koruzo odnašajo celo na drugo stran reke.”

S to težavo se predvsem poleti spopadajo povsod po državi, razlaga Hudoklin, saj so “bobri čisto nori na koruzo”. “Gre za eno najbolj delavnih živali, zato ne nabere toliko koruze, kot jo potrebuje. Poje le 10 koruznih storžev, kar 200 pa jih odnese. In dokler je hrana na voljo, jo bo odnašal. To je njegov prehranjevalni nagon, zato so struge rek polne koruze.”

Od leta 2018 do vključno konca avgusta 2022 so na ministrstvu za okolje in prostor prejeli 222 odškodninskih zahtevkov za škodo, ki jo je povzročil bober. Oškodovanci so škodo prijavili na gozdnem, sadnem ali okrasnem drevju ter na njivah koruze, pšenice in sončnic. Poročali so tudi o vdorih zemlje v bobrišče o poplavljenih travnikih ali njivah. Skupno je ministrstvo oškodovancem izplačalo 22.952 evrov.

Zato Hudoklin kmetom predlaga, da okoli njiv postavijo električnega pastirja: “Kmetje, ki so v preteklosti zaradi bobra na svojih poljih utrpeli veliko škodo, so na višini 10 in 20 centimetrov od tal postavili električnega pastirja, bober pa ni več hodil v koruzo.” Res pa je, da ta ukrep stane, dodaja.

Bobri znajo jez postaviti že, ko se skotijo

Ko jeseni poljščin in drugega rastlinja zmanjka, se bober loti dreves, a jih ne podira le zaradi hrane. Z glodanjem si brusi zobe, ki mu rastejo vse življenje, drevje pa potrebuje tudi za gradnjo jezov in bobrišča, kjer živi. Gre za pravo mojstrovino, razlaga Hudoklin, visoka je lahko več kot dva in dolga več kot sedem metrov.

Bober namreč podre tudi večja drevesa s premerom enega metra, drevo s premerom 15 centimetrov pa zruši v manj kot eni uri. A mnogi lastniki bobra ne vidijo kot marljivega drvarja, temveč kot nadlogo.

“Spomladi smo iz Save na enem mestu na razdalji 100 metrov potegnili okoli 75 dreves, ki jih je podrl bober,” iz lastnih izkušenj pripoveduje ribiški čuvaj Ribiške družine Radeče Primož Klenovšek. “Ta drevesa smo s traktorji umaknili zaradi varnosti ribičev. V nasprotnem primeru bi lahko katero, ki ni padlo v vodo in se je le naslonilo na druga drevesa, padlo na ribiča.”

Kakšno škodo povzročijo bobri, si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji: 

Ko drevesa uporabi za gradnjo, bober preusmeri tok reke ali potoka in s tem povzroči razlivanje vode. “Bobri točno vedo, kako visoko morajo bobrišče dvigniti, da imajo zimsko spalnico na suhem. A hkrati pazijo tudi na globino vode zunaj bobrišča. Da se lahko gibljejo optimalno, mora biti voda namreč globoka med 70 in 80 centimetrov, zato pod bobriščem zgradijo jez,” pojasni Hudoklin.

Eden takih primerov je Žerjavinski potok pri gradu Otočec, kjer so bobri zgradili tri jezove. Najvišji meri meter in 20 centimetrov, vodo pa je dvignil do te mere, da se je začela prelivati in poplavila ves travnik.

“Jeza domačinov je bila razumljivo velika, tudi do travnikov niso mogli priti, ker je bilo vse zalito,” pravi Hudoklin, ki je z ekipo sodelavcev prišel na idejo, kako pred poplavami zaščititi zemljišča, ne da bi negativno vplival na življenje bobrov.

“Bobri so zaščitena vrsta, tudi če bi jih odlovili in preselil drugam, je samo vprašanje časa, kdaj bi se vrnili in območje znova naselili. V tujini poskušajo preprečiti gradnjo jezov, tako da jih stalno podirajo, a bober ga lahko nazaj postavi v eni sami noči ali pa ga zgradi 50 metrov stran. Zato smo pri Žerjavinskem potoku skozi jez vstavili cev in znižali gladino nad bobrovim jezom za 30 oziroma 40 centimetrov.”

Potok tako ne poplavlja, prav zaradi bobrove mojstrovine pa voda kljub suši ostaja v strugi.

Na ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da je vsak oškodovanec sam odgovoren za svojo lastnino in mora poskrbeti, da bober na njegovem drevju ali njivi ne dela škode. Če ti ukrepi ne delujejo, lahko od ministrstva zahteva izvedbo ukrepov za preprečitev nadaljnje škode, kot so odvračanje, postavljanje ograd, ulov posameznih osebkov in redčenje populacije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar