Kje je kip Ribe, ki je stal na Tivolskem ribniku v Ljubljani

Kip rib v Tivolskem ribniku — Foto: Viktar Palstsiuk/WIKIMEDIA

Na Tivolskem ribniku ni enega njegovih najbolj prepoznavnih elementov, skulpture Ribe kiparja Franceta Kralja.

Oglaševanje

Na Tivolskem ribniku v Ljubljani ni več skulpture Ribe, ki jo je leta 1935 naredil vodilni slovenski ekspresionistični kipar France Kralja. Na nas se je obrnil bralec, ki ga zanima, kaj se je z njim zgodilo. Vprašali smo pristojne.

Kot so za N1 pojasnili v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, so januarja opazili, da je bil kip prevrnjen, njegovi temelji pa so bili poškodovani. Sam spomenik pri tem ni bil poškodovan.

O dogodku je bila obveščena tudi policija, ki je primer obravnavala kot vandalizem in o tem pripravila zapisnik. Za več pojasnil smo se obrnili tudi na Policijsko upravo (PU) Ljubljana. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

Kip so pristojni po navedbah Mestne občine Ljubljana v začasno hrambo predali podjetju KPL, znova pa ga nameravajo namestiti proti koncu jeseni, ko bodo dela manj moteča za tamkajšnje prostoživeče živali.

V Tivoliju izginil kip rib Franceta Kralja

+ 5

Oglejte si galerijo

Kralj je sicer tudi avtor kipa Sejalec, ki so ga po približno 85 letih, ko je ta izginil s pročelja stavbe Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev v središču Ljubljane, pred kratkim znova vrnili na svoje mesto. Več o vrnitvi kipa Sejalca v središče prestolnice si lahko preberete v članku "Po 85 letih se v središče Ljubljane vrača skoraj 4 metre visok kip".

Kdo je bil France Kralj

France Kralj se je leta 1895 rodil v Zagorici pri Dobrepolju. Bil je osrednji predstavnik mlade ekspresionistične generacije, ki se je uveljavila po prvi svetovni vojni.

Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je opustil filozofsko poglobljene teme in se v izčiščenem slogu tako imenovane nove stvarnosti usmeril k motivom iz vsakdanjega življenja. Trideseta leta minulega stoletja oziroma svoje zrelo obdobje je zaznamoval s prepletom oblikovnega mojstrstva in izraznega kolorizma.

Kot je v prispevku Spomeniška afera na muzejskem trgu v Ljubljani zapisal Damir Globočnik, je Kralj ekspresiven izraz iskal tudi v primitivističnih stilizacijah, s katerimi se je želel približati občutju ljudske umetnosti. Bil je tudi umetnik, ki je v predvojnem nazadnjaškem in povojnem ideološkem ozračju vzdrževal modernistično kontinuiteto, z izbiro motivike pa se je boril proti takrat čedalje večji ideologizaciji umetniškega sporočila. Umrl je leta 1960.