Predsednica državnega zbora na Dunaj s falconom: Naj vsi potujemo s kočijami?

Slovenija 04. Jan 202317:4246 komentarjev
Foto: Parlamentsdirektion/Johannes Zinner

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se sooča z očitki zaradi novoletnega obiska Dunaja in tamkajšnjega tradicionalnega koncerta filharmonikov. V avstrijsko prestolnico je namreč odletela s falconom. Kot je pojasnila, je šlo za državniški obisk, na katerega jo je povabil njen avstrijski kolega Wolfgang Sobotka, na pomislek o visokem ogljičnem odtisu te kratke poti, ki jo je enostavno opraviti z avtomobilom, pa je odgovorila, da nihče od nas ne more potovati brez ogljičnega odtisa, razen če začnemo vsi potovati s kočijami. Gaja Brecelj iz Umanotere za N1 medtem pravi: "Krajše poti se lahko opravi na drugačne načine, ne pa na ogljično najbolj intenzivne, kar letenje vsekakor je."

Tradicionalnega novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov se je letos prvič udeležila tudi predsednica slovenskega parlamenta Urška Klakočar Zupančič. A ker je tja odpotovala z vladnim letalom falcon, so se na njen račun pojavili očitki o visokem ogljičnem odtisu, o podrobnostih poletov pa vlado v poslanskem vprašanju sprašuje tudi Jelka Godec iz SDS.

Preberite še: S falconom na Dunaj: na Twitterju burni odzivi, v koaliciji pa tišina

Vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke je tako zaprosila za podatke o uporabi letala falcon med 1. januarjem 2022 in 3. januarjem 2023. Zanimajo jo vsi poleti v tem obdobju in njihova natančna specifikacija, torej datumi letov, relacije, namen poletov, kdo je letalo uporabljal in poimenski seznam potnikov za vsak polet. Prosila je tudi za specifikacijo vseh stroškov posameznega leta.

Kot je danes pojasnila Klakočar Zupančič, je šlo za bilateralno srečanje, na katero jo je že 7. decembra lani povabil predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka. Že uvodoma je dejala, da je “presenečena nad absurdnostjo situacije”.

Štiriurno bilateralno srečanje?

Namreč, v Avstriji naj bi bilo povsem običajno, da tuje državnike, ki se mudijo pri njih, povabijo tudi na kakšnega od dogodkov. Tako jo je Sobotka najprej povabil na tradicionalni koncert filharmonikov, po koncertu pa sta imela, kot je rekla predsednica državnega zbora, “še štiriurno bilateralno srečanje.”

Koncert dunajskih filharmonikov se je sicer začel ob 11.15, trajal je običajni dve uri in pol, falcon pa je dunajsko letališče zapustil že okoli pete ure popoldan.

Preberite še: Dunajski filharmoniki: izjemna kulturna dediščina s temačno preteklostjo 

Klakočar Zupančič pravi, da sta s Sobotko govorila o odnosih med državama, parlamentarnem sodelovanju in težavah slovenske manjšine v Avstriji ter nemško govoreče v Sloveniji.

O razlogih, zakaj na vsega 380 kilometrov dolgo pot, ki traja dobre tri ure, niso šli z avtomobilom, ampak so se odločili za polurni let s falconom, je Urška Klakočar Zupančič odgovorila, da je bilo letalo že v preteklosti uporabljeno za obiske najvišjih državnih funkcionarjev v tujini, tudi njenih predhodnikov: “Falcon je letel večkrat na Dunaj, letel je v Budimpešto, vem celo za primer, ko je prazen po enega ministra letel v Milano, samo zato, da ga je pripeljal sem.”

Ob tem je dodala, da bi bilo v primeru odločitve za potovanje z avtomobilom potrebnih več avtomobilov in večje spremstvo, predvsem z varnostnega in protokolarnega vidika. Letalo falcon je na dunajskem letališču Schwechat pristalo v nedeljo ob 9. uri in 41 minut, na brniško letališče pa se je vrnilo ob 17. uri in 28 minut.

Iz kabineta predsednice državnega zbora so za N1 dodatno sporočili, da se je “pri organizaciji poti na dela prost dan zasledovalo cilj najkrajše odsotnosti iz Slovenije za čim manj oseb (spremstva predsednice državnega zbora)”. Predsednico so na poti spremljali generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar, varnostnik in uslužbenka protokola. Na letalu je bilo torej skupaj s pilotom, kopilotom in tehnikom sedem oseb.

Preberite še: Vplivi letalskih poletov na podnebje 

Klakočar Zupančič ob tem poudarja, da je pot skladna z vsemi zakonskimi predpisi in podzakonskimi akti ter sklepom vlade iz julija 2016, ki govori o tem, čemu je falcon namenjen: “Letalo je namenjeno, primarno, za državniške obiske. In to je bil državniški obisk. Tako da tu ni nobene senzacije, kar je senzacionalno tukaj, je to, da so odnosi z Avstrijo na parlamentarni ravni boljši, kot so bili kadarkoli.”

To po njenih besedah dokazuje tudi to, da jo je Sobotka prihodnji teden ponovno povabil na Dunaj, in sicer na slovesno otvoritev novega parlamenta. Kako bodo tja potovali tokrat, se v njenem kabinetu še niso odločili.

Klakočar Dunaj
Parlamentsdirektion/Johannes Zinner

A tu je na mestu tudi vprašanje, ali ti argumenti odtehtajo zelo visok ogljični odtis, ki ga povzroča potovanje z letalom. Direktorica fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj za N1 poudarja, da “je pot z letalom ogljično najbolj intenziven način potovanja, in če želimo doseči podnebno nevtralno družbo, moramo korenito znižati naš ogljični odtis”.

Pri Slovencih ta letno v povprečju znaša osem ton. Da bi dosegli podnebno nevtralnost, bi moral znašati 1,5 tone letno.

Kakšen je ogljični odtis leta na Dunaj?

Koliko znaša ogljični odtis novoletnega potovanja predsednice državnega zbora na Dunaj, je težko zelo natančno oceniti. S pomočjo različnih orodij za izračun ogljičnega odtisa smo prišli do številke približno 0,5 tone CO2 na enega potnika za povratni let. Pot do Dunaja in nazaj z enim avtomobilom, letnikom 2017, ki povprečno porabi 7 litrov neosvinčenega bencina na 100 km, bi denimo povzročila 0,1 tone CO2 odtisa. Vožnja v primeru praznih cest skupno traja dobrih 7 ur v obe smeri.

Podkast: “Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”.

Urško Klakočar Zupančič smo na N1 povprašali, ali krajši potovalni čas in druge okoliščine odtehtajo precej višji ogljični odtis. Vladajoča stranka Gibanje Svoboda, katere podpredsednica je, se namreč glasno zavzema za zeleni prehod, večjo skrb za okolje in nižji ogljični odtis vsakega izmed nas. Prav temu so tudi namenjeni nedavni pozivi predsednika stranke in premierja Roberta Goloba, da bi morali uživati manj mesa.

“Razen, če bomo vsi potovali s kočijami”

Predsednica državnega zbora je odgovorila: “Jaz se strinjam, da je to izjemno pomembno vprašanje, ki ga je treba nasloviti. Danes pa nihče izmed nas ne more več potovati brez ogljičnega odtisa, razen če se bomo odločili, da bomo vsi potovali s kočijami. In še v tem primeru bi imeli minimalni ogljični odtis.”

Gaja Brecelj iz Umanotere se do konkretnega primera ni opredelila, je pa v primeru ljudi na vodilnih funkcijah izpostavila, da “mora javna uprava delovati kot zgled, torej na način, kot si želimo, da funkcionira celotna družba”. “To pomeni krajše poti, ki jih lahko opravimo na druge načine, ne na najbolj ogljično intenzivne, kar letenje vsekakor je.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar