Po uveljavitvi zakona o vladi, ki so ga volilke in volilci potrdili na zakonodajnem referendumu konec novembra, se je kolesje za reorganizacijo vlade, kot si jo je po aprilskih državnozborskih volitvah zamislil premier Robert Golob, začelo premikati. Ta je danes v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Bojana Kumra in Igorja Papiča, kmalu pa bo v parlament poslal še seznam kandidatov spremenjene ministrske ekipe. V Golobovi vladi bo po reorganizaciji sedelo 20 ministrov.
Premier Robert Golob je v državni zbor že poslal odstopni izjavi ministra za infrastrukturo Bojana Kumra ter ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča. Ministra sta odstopni izjavi podala 27. decembra, predsednik vlade pa je moral najkasneje v sedmih dneh po prejemu njune odstopne izjave o tem pisno obvestiti predsednico državnega zbora, zato je to storil danes.
Premier je državni zbor obvestil tudi o prenehanju mandatov štirim dosedanjim ministrom, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku.
Ker so poslanci od 20. decembra do 10. januarja na parlamentarnih počitnicah (v času parlamentarnih počitnic ni rednih sej državnega zbora, lahko so zgolj izredne seje), se bodo z odstopom obeh ministrov seznanili predvidoma 9. januarja. Takrat bo premier Robert Golob v državni zbor poslal tudi listo kandidatov za spremenjene ministrske resorje.
Kot so nam povedali viri blizu premierja Goloba, za zdaj še ni znano, ali bo na tem seznamu morda tudi ime novega ministra oziroma ministrice za notranje zadeve, potem ko je Tatjana Bobnar sredi decembra odstopila s položaja.
Zakon o vladi, ki je bil prejšnji torek objavljen v uradnem listu, v veljavo pa je stopil dan za tem, prinaša tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za okolje, podnebje in energijo. Dve vladni službi – za digitalno preobrazbo ter za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – ki ju sedaj vodita ministra brez resorja, se bosta preoblikovali v ministrstvi.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo vodil dosedanji državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, na čelo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo prišel Igor Papič, vodenje ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa naj bi prevzel Darjo Felda, ki je bil doslej državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje. Bojan Kumer se z infrastrukturnega ministrstva seli na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, njegov resor pa bo po pričakovanjih prevzela Alenka Bratušek, ki je infrastrukturni resor vodila že v času vlade Marjana Šarca.
Zaradi reorganizacije vlade bo morala deveterica ministrov pred pristojnimi odbori prestati zaslišanje, po napovedih naj bi se to zgodilo med 12. in 16. januarjem. Kdaj bo postopek reorganizacije vlade zaključen, še ni možno z gotovostjo trditi, saj bi lahko ministri ob zeleni luči pristojnih delovnih teles pred poslanci zaprisegli na izredni seji državnega zbora 17. januarja ali pa morda teden za tem, ko bo na sporedu redna januarska seja državnega zbora.
Novela zakona o vladi predvideva tudi spremembo zakona o državni upravi. Ta namreč ureja strukturo in proračunska sredstva ministrstev v državni upravi, prav tako pa se mora opredeliti tudi podlaga za prenos področij z dosedanjih ministrstev na novo nastajajoča ministrstva. Čeprav v zakonu o vladi piše, da bi se ta moral v štirih mesecih po prisegi novih ministrov uskladiti še z zakonom o državni upravi, pa naj bi spremembo zakona o državni upravi vlada obravnavala na eni od prvih sej v novem letu. Spremembe zakona bodo nato morali potrditi še poslanci v državnem zboru.
Katera ministrstva bodo pridobila nove pristojnosti?
Delovno področje tehnologije, ki je bilo doslej v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, se prenaša v pristojnost ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije, področje visokega šolstva, znanosti in raziskovanja – doslej je bilo to področje pod okriljem ministrstva za izobraževanje – se prav tako seli na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Področji stanovanjske politike in dolgotrajne oskrbe se iz ministrstva za delo oziroma ministrstva za zdravje selita na novoustanovljeno ministrstvo za dolgotrajno oskrbo.
Del delovnega področja za šport, ki je bilo doslej del ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, bo odslej v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko, ki bo z reorganizacijo vlade postala ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, po novem zakonu o vladi prevzema tudi področje regionalnega razvoja.
Za področje rudarstva je bilo doslej zadolženo ministrstvo za infrastrukturo, po novem pa bo rudarstvo del ministrstva za naravne vire in prostor. Prav tako se z infrastrukturnega ministrstva umikajo področja potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki bodo odslej v pristojnosti ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo tako bo opravljalo še naloge s področja varovanja okolja, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov ter ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi. V sklopu ministrstva bodo še javne službe varstva okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, podnebnih sprememb, prometne politike ter učinkovite rabe energije, energetike in oskrbe z naftnimi derivati.
Z ministrstva za javno upravo se na novoustanovljeno ministrstvo za digitalno preobrazbo selijo področja upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis.
Kdo bodo novi državni sekretarji?
Čeprav se je reorganizacija vlade šele dobro začela, pa v političnih krogih že krožijo morebitna imena novih državnih sekretarjev na novoustanovljenih ministrstvih. Kot smo že poročali, bosta po preoblikovanju vladnih služb v ministrstvi v teh dveh resorjih po dva državna sekretarja – doslej sta ministra brez resorja lahko imela zgolj po enega državnega sekretarja.
Marku Koprivcu, državnemu sekretarju na novoustanovljenem ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, se bo na državnosekretarskem mestu pridružila Andreja Katič, ki je bila v preteklosti že obrambna in pravosodna ministrica.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo bo državna sekretarka ostala Aida Kamišalić Latifić, še vedno pa se poraja vprašanje, kdo bo zasedel drugo prosto mesto. Ministrica Emilija Stojmenova Duh o morebitnih imenih ne želi govoriti, naši viri na ministrstvu pa trdijo, da si ministrica na tem mestu želi izkušeno in strokovno podkovano osebo s področja informacijske družbe. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi bili v ožjem izboru dve osebi iz ministričinega kabineta. Po besedah naših virov imenovanje državnega sekretarja naj bi bilo politično, temveč na podlagi strokovnih in profesionalnih kompetenc.
Na novem ministrstvu za solidarno prihodnost sta prosti obe državnosekretarski mesti. Kot možnega državnega sekretarja, ki naj bi bil zadolžen za področje dolgotrajne oskrbe, se omenja Luko Omladiča. Državni sekretar za področje stanovanjske politike naj bi postal Klemen Ploštajner, možen kandidat za to mesto pa naj bi bil tudi Gašper Skalar. Vsi trije se na ministrstvo za solidarno prihodnost selijo z ministrstva za delo in so že doslej sodelovali s Simonom Maljevcem, ki bo prevzel vodenje ministrstva.
Z Bojanom Kumrom naj bi se na novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo preselila sedanja državna sekretarka na infrastrukturnem resorju Tina Seršen, drugo sekretarsko mesto pa bo zasedel zdajšnji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje