Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ostro zavračajo navedbe premierjevega odvetnika Stojana Zdolška za N1, da Robertu Golobu kršijo njegove pravice. Kot ocenjuje namestnik predsednika KPK, gre za odvračanje pozornosti, o morebitnih kršitvah pa da bo odločilo sodišče. Na očitek, da s svojimi izjavami izvaja pritisk na lastne zaposlene, se je odzval tudi predsednik KPK, ki se je sicer zaradi poznanstva s Tatjano Bobnar iz postopka izločil.
Po tem, ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi interesov predkazenskega postopka začasno prekinila preiskavo zoper predsednika vlade Roberta Goloba v zadevi Bobnar, je njegov odvetnik Stojan Zdolšek danes za N1 na račun KPK izrekel vrsto očitkov.
Komisijo je obtožil, da v postopku premierju Golobu krši njegove pravice, saj da “vse do danes ni seznanjen s tem, kaj se mu sploh očita”. Kot pravi Zdolšek, je premier prejel zgolj obvestilo KPK, da je obravnavana oseba, v njem pa očitki niso konkretizirani oziroma sploh niso navedeni. “Prav tako ni mogoče ugotoviti, iz katerih razlogov je komisija zoper premierja uvedla postopek. Svoje odločitve namreč ni obrazložila. S tem je kršena pravica do obrambe,” je še poudaril Golobov odvetnik.
“Ostro zavračamo takšne očitke. Pri vseh ravnamo enako, tudi pri premierju”
“Na načelni ravni ostro zavračamo takšne očitke,” je v prvem odzivu za N1 dejal namestnik predsednika KPK David Lapornik, ki je izpostavil tudi: “V vsakem primeru je sodišče na koncu tisto, ki bo presojalo delo komisije in to, ali so bile kršene kakšne procesne pravice.”
Pojasnil je, da komisija vse obravnavane osebe, vključno s predsednikom vlade, obvešča na enak način. “Tu nismo naredili nobene izjeme. Povemo sum, kršitve katerega instituta je bil ugotovljen, s katerimi ravnanji, kakšne so njegove pravice v postopku, in pa seveda, na podlagi katerih dokazov je komisija sprejela sklep o uvedbi preiskave,” je dejal Lapornik.
Opozoril je, da so bili tovrstni postopki KPK že večkrat predmet sodne presoje in da sodišča doslej nikoli niso ugotovila kakršnih koli kršitev v zvezi z obveščanjem obravnavanih oseb. Bo pa po njegovih besedah predsednik vlade, ko bo vpogledal v spis, pridobil tudi širšo sliko in celotno dokumentacijo.
“Menimo, da gre zgolj za odvračanje pozornosti. Komisija je storila vse – tudi s prekinitvijo postopka – da obravnavani osebi ne bi bile kršene procesne pravice, tako da z mirno vestjo povemo, da smo ravnali zakonito in profesionalno,” je dodal.
Zlasti iz političnih krogov so se po tem preobratu in prekinitvi postopka na KPK zvrstila ugibanja o tem, da je poteza povezana z nedavno oceno predsednice republike Nataše Pirc Musar v intervjuju za N1. Dejala je namreč, da bi moral premier Golob po njenem mnenju odstopiti, če KPK v zadevi Bobnar ugotovi, da je kršil integriteto.
Tudi to je Lapornik zavrnil in prvič razkril, da je KPK omenjeno odločitev sprejela precej pred našim intervjujem s predsednico. Zakaj je javnosti ni mogla sporočiti, pa v spodnjem posnetku.
Izločitev Šumija zgolj navidezna? “Moja dolžnost je, da branim komisijo”
Golobov odvetnik Zdolšek se medtem sprašuje tudi o razlogih za obravnavo premierja. Predsednik KPK Robert Šumi je namreč prijatelj nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je Goloba prijavila. Šumi se je iz postopka komisije izločil, vendar pa Zdolšek ocenjuje, da je ta izločitev zgolj navidezna. “V resnici predsednik KPK v javnosti izraža pričakovanja, da bo predsednik vlade odstopil, če bo komisija ugotovila kršitev, in s tem izvaja pritisk na delo komisije,” je dodal Golobov pooblaščenec.
“Prepričan sem, da vsi postopki pred komisijo tečejo po istih vatlih, na isti način, z enakimi pravicami vseh obravnavanih oseb – z enega ali drugega političnega pola, ali pa če sploh niso povezani s politiko”, na to za N1 odgovarja Robert Šumi.
Poudarja, da vsebine postopka ne pozna, saj niti nima dostopa do dokumentacije, o zadevi pa ve toliko kot javnost. “Ko naša služba za odnose z javnostmi pošlje sporočilo medijem, to tudi jaz preberem in vidim zadeve. Je pa moja dolžnost, da branim komisijo, da povem, da nismo politično kontaminirani ali usmerjeni,” še zatrjuje predsednik protikorupcijske komisije.
Pojasnil je tudi svojo izjavo, kako bi moral predsednik vlade ravnati, če bo ugotovljeno, da je kršil integriteto: “To pa že stalno ponavljam. Da je treba prevzemati odgovornost za tisto, kar naše institucije ugotovijo, da je šlo narobe. Tako kot je to standard tudi na Zahodu.”
Šumi je prepričan, da z ničimer ni kontaminiral postopka niti vplival na svoje sodelavce. Nato nas je še izzval, da o tem povprašamo njegovega namestnika Davida Lapornika. Kaj nam je odgovoril on, pa v posnetku spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje