KPK odgovarja na dvom v profesionalnost: Ne moremo biti moralni razsodniki

Slovenija 20. Jan 202315:47
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
Foto: KPK

Po tem, ko Komisija za preprečevanje korupcije pri direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič ni ugotovila nasprotja interesov, so na komisiji zaznali pojavljanje dvomov v njihovo profesionalnost. "Na komisiji ne moremo soditi področij, za katera nismo pristojni. Tako ne moremo biti moralni razsodniki in presojati, ali so predpisi, ki urejajo delovna in druga razmerja, ustrezni," so odgovorili na kritike.

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so v odzivu na dvom o profesionalnosti delovanja komisije v primeru generalne direktorice Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Antonije Poplas Susič zapisali, da njihove pristojnosti ne sežejo onkraj zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. “Ne moremo biti moralni razsodniki,” so še dodali.

“V KPK zaradi v medijih podanih različnih, tudi netočnih ocen našega dela kot neodvisne državne institucije, zavezane profesionalnosti in zakonitosti, dodatno pojasnjujemo naše pristojnosti,” so uvodoma zapisali na KPK.

Zaposleni na KPK izvajajo zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, za katerega so edino pristojni, so zapisali. V okviru tega delujejo zakonito: izvajajo določbe zakona, ki so ga z novelo leta 2020 z veliko večino podprli tako koalicijski kot opozicijski poslanci. Z vsemi svojimi aktivnostmi, kot so tudi zaznave kršitev in nenehno opozarjanje na korupcijska tveganja, skrbijo za krepitev pravne države, integritete, etičnosti in transparentnosti poslovanja, so zapisali.

“Na komisiji ne moremo soditi področij, za katera nismo pristojni. Tako ne moremo biti moralni razsodniki in presojati, ali so predpisi, ki urejajo delovna in druga razmerja, ustrezni. Prav tako ne moremo sprejemati vsebinskih odločitev na njihovi podlagi,” so še zapisali. Opredeljujejo se lahko le do zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na katerega so vezani pri njihovem delovanju. “Prav pri tem zakonu pa smo se že večkrat zavzeli za novelacijo določenih institutov, saj so ti po naši presoji na različnih mestih pravno neustrezni,” so zapisali. Za spremembo zakona pa je pristojen DZ, in ne KPK, so dodali.

“Če drugi zakoni dovoljujejo prakse, ki so za določen del družbe nesprejemljive (nelegitimne), kot je ‘sedenje na dveh stolih’ za poslovodne osebe javnih zavodov, je torej treba sprejeti drugačno sistemsko rešitev,” so zapisali. “In tudi če določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zbujajo dvom o lastni ustreznosti, bomo na komisiji naše postopke do drugačne zakonske ureditve še vedno izvajali po veljavni ureditvi, kot to določa zakon. Samo tako smo lahko dosledni pri zasledovanju našega poslanstva,” so dodali.

KPK namreč ni potrdila sumov nasprotja interesov pri direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič. Postopek so zato na komisiji ustavili, prijavo zoper direktorico pa so posredovali svetu ZD Ljubljana. Pri tem so pri pojasnili, da so svetu ZD Ljubljana prijavo zoper direktorico posredovali, ker so ugotovili, da “zadeva vsebuje znake kršitev predpisov ali druge relevantne informacije iz pristojnosti drugih organov”. Ustavitev postopka je v delu javnosti sprožila dvom o profesionalnosti delovanja komisije.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar