Menu Item
Senat KPK je zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave v zadevi politični pritiski na policijo, ki jih je prijavila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Ta odločitve KPK ni želela komentirati, je pa dejala, da je s prijavo želela doseči zgolj to, "da se jasno in glasno pove, kje je meja dopustnega v politiki".
Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je ob odstopu z ministrskega položaja poudarila, da so se premier Robert Golob in nekateri njegovi strankarski sodelavci nedopustno vmešavali v kadrovanje v policiji, to pa je pred desetimi dnevi ponovila tudi na zaslišanju pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov.
Ob odhodu iz vlade je Bobnar politično vmešavanje v kadrovanje v policiji prijavila tožilstvu in komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in jima, kot je dejala, odstopila vse zapise o tem vmešavanju. Tožilstvo je sprožilo predkazenski postopek, KPK pa je v začetku decembra lani sporočila, da zadevo obravnava prednostno. S predhodnim preizkusom zadeve je sedaj zaključila, senat KPK pa je na današnji seji zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave. Gre za naslednjo fazo postopka pred KPK.
“Pri tem poudarjamo, da bo šele nadaljnji postopek pokazal, ali bomo te sume kršitev tudi potrdili ali pa jih bomo ovrgli. Več informacij v zvezi z zadevo vam bomo zaradi zagotavljanja pravic obravnavanih oseb v preiskavi lahko podali, ko bodo obravnavane osebe o uvedbi obveščene,” so navedli v Komisiji.
Nedavno pa so na KPK poudarili, da so pri odločanju v tej zadevi upoštevali vse relevantne informacije in okoliščine, ki izhajajo iz že pridobljenih podatkov, dokumentacije in pojasnil ter drugih dostopnih virov. Pod drobnogled pa so vzeli tudi očitke, o katerih je Bobnar spregovorila pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije, saj da na komisiji sledijo vsemu, kar je javno objavljeno.
V zadevi sta odločala namestnika predsednika KPK David Lapornik in Simon Savski. Predsednik KPK Robert Šumi se je iz postopka namreč izločil. Kot razlog je navedel, da prihaja iz vrst policije, kjer ima tudi zamrznjeno pogodbo o zaposlitvi, in da sta z Bobnar več let sodelovala. Šumi je sicer decembra lani za POP TV dejal, da vsaka politična sugestija še ni politični pritisk. “Pritisk je vedno na strani tistega, ki ga tako čuti in zaznava. In tukaj je treba preučiti, ali je ravnanje bilo v sklopu dovoljenega, dopustnega in se smatra v sklopu delovnih nalog. In na drugi strani, če je bilo razumljeno kot nezakonito, neetično, nedovoljeno, ali je resnično tako. Tukaj so pomembne razlike in nikakor ne moremo tega vnaprej trditi,” je poudaril.
Tatjana Bobnar: Naj strokovnjaki povedo, kaj je v tej družbi dopustno in kaj ne
Za komentar odločitve KPK smo zaprosili Tatjano Bobnar. Dejala nam je, da je za odločitev izvedela iz medijev. Ob tem je dodala, da je svoj pogled na obravnavano zadevo javno že predstavila, odločitve KPK pa do zaključka preiskave ne želi komentirati.
“Ob prijavi, za katero vsebino trdno stojim, sem ocenila, da je šlo za nedopustne zahteve in pogojevanja. Naj strokovnjaki do konca opravijo svoje delo in povedo, kaj je v tej družbi dopustno in kaj ne. In s prijavo sem želela doseči zgolj to, da se jasno in glasno pove, kje je meja dopustnega v politiki. Navkljub vsem osebnim diskreditacijam o lažeh in halucinacijah pa so zakoni jasni, dejstva in dokazi govorijo sami zase, državni organi pa naj korektno in neodvisno to presodijo,” je poudarila Tatjana Bobnar.
Premier Golob je sicer po pričanju Bobnar pred preiskovalno komisijo izjavil, da je bila edina resnica, ki jo je Bobnar povedala, ta, da sta se – preden je bila imenovana – dogovorila, da ima “eno samo nalogo, in to je, da očisti policijo janšistov”. Vse ostalo je označil za neresnice, laži in halucinacije.
KPK: Lindav ni pritiskal na komisijo za izbiro generalnega direktorja policije
Prejšnji teden je KPK ugotovila še, da kandidat za generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ni izvajal nedovoljenih vplivov ali pritiskov na uradniški svet oziroma posebno natečajno komisijo, ki je presojala primernost kandidatov.
Sum nedovoljenih pritiskov je KPK prijavila posebna natečajna komisija za izvedbo posebnega javnega natečaja za izbiro generalnega direktorja policije. Kot pritisk je razumela dopis pooblaščenca enega od kandidatov za generalnega direktorja policije Lindava z očitki, da Senad Jušić ne izpolnjuje vseh pogojev za to mesto. V dopisu pooblaščenca je med drugim pisalo, “da bo posebna natečajna komisija nosila polno osebno odgovornost za strokovnost in skrbnost odločitve” ter “da kršitev predpisov predstavlja nevestno delo na delovnem mestu”.
