Na posnetek pogovora, ki so ga včeraj objavili v informativni oddaji 24UR ZVEČER in po poročanju komercialne televizije razkriva, kako je leta 2007 v bitki za obvladovanje Term Čatež takratni minister za gospodarstvo in današnji minister za okolje in prostor Andrej Vizjak podjetniku in nekdanjemu članu LDS Bojanu Petanu svetoval, kako se izogniti plačilu davka, so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Pojasnjujejo, da zaradi časovne oddaljenosti dogodka ne morejo več obravnavati, a dodajajo, da je ravnanje, ki je prikazano v posnetku, povsem nesprejemljivo.
“Čeprav gre za dogodek izpred več kot deset let, ki ga Komisija zaradi časovne oddaljenosti v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi ne more več obravnavati, pa ravnanje, kot je prikazano v objavljenem prispevku, terja odziv. Če so objavljeni posnetki pristni, je namreč takšno ravnanje javnega funkcionarja absolutno nesprejemljivo, in sicer iz več razlogov,” je KPK navedla v odzivu na včerajšnje razkritje komercialne televizije.
Kot so sporočili iz KPK, je kakršno koli napeljevanje h kršitvi zakonskih določb ali drugih veljavnih pravnih aktov za javnega funkcionarja nedopustno. “Od najvišjih funkcionarjev se pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje; ne le to, pričakuje se ravnanje, ki bo zgled delovanja javnega sektorja in zgled vsem državljanom,” so zapisali in dodali, da višji položaj, ki ga zaseda posameznik, ne prinaša le večje moči odločanja, pač pa tudi večjo odgovornost do zaposlenih, organizacije in celotne družbe.
Komisija sicer pojasnjuje, da tovrstno neetično ali nezakonito vplivanje na poslovanje gospodarskih družb lahko predstavlja prekoračenje pooblastil in pristojnosti ter poseganje v pristojnosti drugih subjektov. Takšna ravnanja pa KPK obravnava v okviru instituta kršitve integritete. “Gre namreč za ravnanja, ki vzpostavljajo dvom v poštenost, zakonitost, nepristranskost, objektivnost in transparentnost dela nosilca javnih pooblastil, posledično pa se zmanjša tudi zaupanje v delo vseh organov javnega sektorja,” so še zapisali.
Presoja nezakonitosti tovrstnih dejanja sicer sodi tudi v pristojnost drugih organov, ne le Komisije za preprečevanje korupcije. Kot so še sporočili iz KPK, obžalujejo, da osebe, ki so morebiti razpolagale s tovrstnimi podatki, teh niso predstavile ali predložile pristojnim organom v okviru rokov, v katerih bi institucije lahko takšno ravnanje tudi obravnavale. “Kljub temu, da Komisija tovrstnega ravnanja ne more več obravnavati, pa bi ga morala obravnavati vlada v skladu z njeno zavezo, ki jo je dala, ko je sprejela Etični kodeks funkcionarjev v Vladi Republike Slovenije in ministrstvih. V etičnem kodeksu so se namreč vlada oziroma njeni člani zavezali številnim standardom ravnanja, katerih namen je krepiti lastno integriteto in zaupanje javnosti vanjo ter dajati zgled zaposlenim v javnem sektorju kot tudi širši javnosti,” so še sporočili iz KPK.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje