Krajši delovni čas – utopija ali bližnja realnost v Sloveniji?

Slovenija 17. Maj. 202218:42 > 18:544 komentarji
Delite:
Pisarna
Foto: PROFIMEDIA

Krajši delovnik, ki bi namesto klasičnih 40 ur tedensko trajal 30 ur, je v zadnjih dneh, zaradi tega, ker je kot možnost zapisan v koalicijski pogodbi prihajajoče vlade, postal odmevna tema. Nekatera podjetja so se skrajšanega delovnika že lotila še pred zakonsko ureditvijo. Kot je poudaril podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije in član uprave Pivovarne Laško Union Gregor Rajšp, Slovenija z razpravo o krajšanju delovnega časa ob ohranitvi višine plače in pravic zamuja že deset oziroma 15 let.

Krajši delovnik je v zadnjih dneh zelo aktualna tema v Sloveniji. Skrajšanje delovnega časa na 30 ur je kot možnost zapisana tudi v koalicijski pogodbi prihodnje vlade. Kot je pojasnila Sanja Ajanović Hovnik, kandidatka za ministrico za javno upravo, ki je tudi sodelovala pri pisanju koalicijske pogodbe, bi bil 30-urni delovnik prostovoljen, vlada pa naj bi pripravila zakonsko podlago za takšen delovnik. Dodala je, da bi skrajšan delovnik lahko izkoristili delodajalci, ki bi v tej rešitvi videli potencial. Zaposleni bi v tem primeru še naprej imeli plačane polne prispevke.

V Sloveniji je sicer po zakonu o delovnih razmerjih polni delovnik dolg 40 ur, lahko pa se v primeru posebnega zakona ali pa kolektivne pogodbe skrajša na 36 ur. Osemurni delovnik pet dni v tednu je sicer že zelo star sistem in v veljavi že več kot 100 let. Od takrat se je praktično na vseh področjih zgodil velik napredek, spremenile so se življenjske navade, tempo je veliko hitrejši, a po drugi strani delovnik ostaja enak.

Krajši delovnik lahko tudi prednost za podjetja pri iskanju kadra

Nekatera podjetja so skrajšan delovnik z vsemi ugodnostmi zaposlitve za polni delovni čas že uvedle. Podjetje s sedežnim pohištvom Donar, pa diskontna trgovca Hofer in Lidl ter Plastika Skaza. A najprej je potrebna zakonska sprememba, da bodo omogočeni pogoji, poudarjajo sogovorniki na okrogli mizi, ki jo je organiziral Regijski center za dostojno delo Ljubljana.

Urša Svetelj iz Corpohuba, ki se ukvarja z izobraževalnimi treningi mehkih veščin in je pobudnica Iniciative za krajši delovnik, pravi, da si mnogi želijo delati štiri dni. To tedensko znaša 32 ur. Tako Svetelj dela tudi sama. “Prihodnost je krajši delovnik. Prinaša mi večjo kakovost življenja in večje osebno zadovoljstvo,” je na okrogli mizi dejala Svetelj. Dodala je, da na drugi strani delodajalcem omogočanje krajšega delovnika prinaša prednost pred drugimi, krepi ugled, ob tem pa so bolj privlačni za pridobivanje novih ljudi.

Prav iskanje kadra je v zadnjem času velika težava vseh podjetij pri nas, saj je število delovno aktivnih zelo visoko, brezposelnost pa je bila konec marca rekordno nizka. Gregor Rajšp iz Pivovarne Laško Union in podpredsednik Združenja delodajalcev Slovenije je ponazoril, da se je slika pri iskanju novih kadrov spremenila.

“Včasih so se zaposleni prodajali delodajalcem, danes pa delodajalci prodajamo delovna mesta. Zdaj moramo podjetja pritegniti delavce. Mi moramo njim pokazati življenepis podjetja in ne obratno. Trenutno ne najdemo dovolj ustreznega kadra,” je dejal Rajšp in poudaril, da bi lahko skrajšan delovnik za posamezno podjetje pomenil prednost pri iskanju novih kadrov. “Če bi pred 15 leti začeli, bi danes lahko to že živeli,” je dodal. Opozoril je sicer, da bi sam razmišljal širše, o vseh modernih oblikah dela.

“Upam, da bo pogum za spremembe. Te so potrebne in narediti jih je treba na več področjih. Ne le na področju dela, ampak tudi pri zdravstvu in šolstvu. Da bo družba znova postala osredotočena na človeka, ker tega na žalost ni,” je dodal. Profesorica Sara Tement iz Filozofske fakultete pri razpravi o krajšem delovniku kot prvi pogoj poudarja zakonodajo. “Na zakonodajni ravni moramo te možnosti zagotoviti oziroma predvideti za delodajalca. Oni pa morajo nato razmisliti, kdaj je to zanje smiselno, kdaj in do kakšne mere ter zagotoviti za vse poklice znotraj organizacije,” razmišlja Tement. Pomembno se ji zdi predvsem vprašanje, kako takšen model vzpostaviti za vse.

“Krajši delovnik nuja, če bomo želeli kot družba preživeti na dolgi rok”

Jasmina Alić, ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa, ki je sodelovala pri uvedbi krajšega delovnika v mednarodni korporaciji, prednost krajšega delovnika vidi predvsem v tem, da bi s tem država poskrbela za večjo fleksibilnost dela, starejše bi razbremenili, mlade pa bi prej vključevali v delovni proces. “Ena glavnih težav je, da mnogi zaposleni svojega dela ne morejo opraviti v osmih urah dnevno. Treba je narediti analizo vsakega delovnega mesta. V primerih, kjer dela ni mogoče opraviti v osmih urah, je potrebno dodatno zaposlovati in rešitve iskati sistemsko,” poudarja in kot težave prekomernega dela poudarja izgorelost in povečanje bolniških odsotnosti. Tudi Alić med pozitivnimi stvarmi za podjetja vidi večjo privlačnost pri lovljenju novega kadra in pa večjo lojalnost z zaposlenimi.

“Vsekakor je prihodnja realnost za vsa podjetja, ki bodo želela ostati konkurenčna in imeti kader. Utopija pa za tiste, ki na splošno ne marajo sprememb. In pa nuja, če bomo želeli kot družba preživeti na dolgi rok. Če ne, bomo sami sebe uničili,” je Alić odgovorila na vprašanje, ali je krajši delovnik utopija ali prihodnost.

Jerkič: Skrajšani delovni čas ne sme biti utopija, ampak cilj

Medtem ko se pogovarjamo o možnosti skrajšanja delovnega časa na 30 ur, pa bi si predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič želela, da bi postavili tudi mejo pri najvišjem številu ur. Po njenih besedah mnogi oddelajo tudi več kot 40 ur tedensko. “Na področju skrajšanega delovnega časa je treba storiti bolj odločne korake. V Sloveniji se dela več kot 40 ur na teden. Za začetek bi se moralo nujno to omejiti, da delovnik ne traja še več. V 21. stoletju moramo iti v smer, kaj je dobro tudi za ljudi, ne le kaj je dobro za kapital,” je dejala Jerkič.

Poudarila je, da krajši delovnik ni za vsa podjetja in za vse poklice oziroma delovna mesta. “Skrajšani delovni čas ne sme biti utopija, ampak cilj. Da bo ta cilj čim prej dosežen, se more zavzeta vsa družba. V tem primeru gre po mojem mnenju za humanizacijo dela. Sto let smo potrebovali, da smo se bolj zavzeto začeli ukvarjati s tem vprašanjem. Tega ne smemo prepuščati delodajalcem in njihovi volji. Ni vprašanje ali ja, ampak kdaj,” je dodala Jerkič in opozorila, da takšna odločitev zahteva čas in se bo zgodila iz danes na jutri.

Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete se je strinjala, da je v zadnjih letih prišlo do velikih sprememb. Današnja generacija po njenih besedah ne prenaša avtoritete, temveč išče mentorje, prav tako jim ne leži delo od 8. do 16. ure in podobno. Odgovor na to naj bi bil tudi krajši delovni čas, o katerem pa naj bi se ne smelo več govoriti kot o atipični obliki dela, saj da se ga s tem stigmatizira. “Zakonsko moramo omogočiti, da je to pravnoformalno urejeno. Razmišljanje moramo premakniti od osemurnega delavnika k temu, koliko se vplačuje v pokojninsko blagajno,” je dodala.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar