Organi vseh treh vladnih strank so do sobote potrdili koalicijsko pogodbo, ki je s tem parafirana in bo v kratkem tudi podpisana, v njej pa je po informacijah N1 med drugim izražena tudi namera po dvigu minimalne plače na vsaj 800 evrov neto. Pa tudi predlog skrajšanja delovnega časa na 30 ur tedensko, progresivna obdavčitev premoženja ter uveljavljanje pravice zaposlenih, da jih delodajalec po koncu delovnika ne sme več motiti. Kaj o vsebini koalicijske pogodbe nastajajoče vlade Roberta Goloba pravijo predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev?
Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam, je poudaril, da je ključnega pomena predvsem to, kako bodo posamezni ukrepi, ki so zapisani v koalicijski pogodbi, dejansko implementirani v zakonodajo. Kljub temu pa marsikatero točko pozdravlja. “Tudi kar se tiče minimalne plače,” je nadaljeval predsednik Pergama in poudaril, da se pri slednji sicer postavlja vprašanje, ali bo razmerje med najnižjo pokojnino na eni ter minimalno plačo na drugi strani ustrezno. “Pozdravljamo tudi napoved, da se bo v zdravstvu pristopilo k reševanju problematike tako imenovanih dvoživk,” je nadaljeval Počivavšek in izrazil upanje, da to na drugi strani ne bo vplivalo na razgradnjo sistema plač v javnem sektorju. “Tukaj se mi postavlja predvsem vprašanje, na kakšen način se bo nova vlada lotila spremembe sistema plač,” je še dodal.
Kot je izpostavil Počivavšek, je bilo pričakovano, da bo prihajajoča vlada naslovila potrebne spremembe na področju davkov, kar nakazuje tudi namera progresivne obdavčitve premoženja, ki naj bi bila zapisana v soboto parafirani koalicijski pogodbi. Verjetno bo sledila tudi obdavčitev kapitalskih dobičkov, je še nadaljeval, a izrazil presenečenje nad tem, da davek na nepremičnine ni omenjen. A pri tem velja omeniti, da morda celotna vsebina koalicijske pogodbe še ni znana.
“Kar nekaj dobrih rešitev je zapisanih. Tudi vprašanje skrajševanja delovnega časa absolutno pozdravljamo,” je še pojasnil in poudaril, da je vsem nameram, ki naj bi bile izražene v koalicijski pogodbi, ključno prav to, na kakšen način bodo implementirane v zakonodajo. Pozdravil je tudi namero koalicijskih partneric, ki naj bi med drugim razmišljale o tem, da bi zaposleni v prihodnje imeli pravico po koncu delovnika izklopiti službeni telefon in elektronsko pošto. “To je tako imenovana pravica do odklopa, kar pa absolutno podpiramo,” je poudaril Počivavšek. Dodal je, da je to eden izmed možnih načinov, kako reševati problematiko dela na daljavo, ki se ga poslužujejo tudi na evropski ravni. “Zaenkrat smo ga reševali v kolektivnih pogodbah, a vsekakor podpiramo, da se sprejme tudi tovrstna zakonska iniciativa,” je pojasnil. “Pričakujemo, da bo tekel intenziven dialog s socialnimi partnerji, v katerem bodo te rešitve potem tudi dejansko usklajene,” je še dodal predsednik konfederacije sindikatov Pergam.
Za odziv smo prosili tudi gospodarska združenja. Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da bodo koalicijsko pogodbo komentirali, ko jo bodo prebrali v izvirniku. Tudi v Združenju Manager v soboto parafirane koalicijske pogodbe za zdaj ne želijo komentirati, so pa dodali, da se bodo odzvali, ko bo nastajajoča vlada tudi dejansko začela delovati.
Socialna država funkcionira, če je zdravo gospodarstvo
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in direktor podjetja Boxmark Leather, je poudaril, da je bil skrajšani delovni čas tudi v Nemčiji ves čas na tapeti. Z ozirom na pomanjkanje delovne sile, s katerim se v Sloveniji soočamo sedaj, pa bi, tako Trobiš, s tovrstnim ukrepom šli pet korakov nazaj namesto enega naprej. “Če bi sedaj, v obstoječi situaciji, delovni čas zmanjšali z regularnega na 30 ur na teden ter bi vsak delal manj, bi temu primerno potrebovali tudi več ljudi,” je pojasnil in dodal, da do dodatne delovne sile trenutno ne dostopamo, zato bi krajši delovnik za določena podjetja predstavljal “katastrofo”. Kot je še poudaril, bo že zgolj zaradi inflacije moralo priti do uskladitve minimalne plače. “To pomeni, da bomo letos verjetno pričakovali večji dvig, kot smo ga lani,” je pojasnil in dodal, da moramo pri tem upoštevati tudi povečanje življenjskih stroškov. “Ravno to smo želeli tudi mi, torej da se predčasno v ekonomsko-socialnem svetu skupaj s socialnimi partnerji že danes dogovorimo o tem, kaj se bo zgodilo januarja 2023,” je pojasnil.
Skrajšan delovni čas kot obveza pa bi povzročil predvsem poslovno škodo, je še poudaril predsednik Združenja delodajalcev Slovenije. O v koalicijski pogodbi izraženi nameri uveljavljanja tako imenovane pravice do odklopa pa je Trobiš dejal, da je slednje že sedaj do določene mere zaželeno. Če pa je delavec na določenem položaju, denimo da je vodja oddelka ter prevzema odgovornost, in v dani situaciji, ki od njega terja takojšnji odziv, ne bi odreagiral, bi to povzročilo poslovno škodo, je še poudaril predsednik ZDS.
“Socialna država lahko funkcionira samo, če je zdravo gospodarstvo,” je še poudaril Trobiš in dodal, da zdravo gospodarstvo polni žep države, ki lahko nato socialne transferje temu primerno razširi. “Če bomo omejili gospodarstvo oziroma odločevalce, ki so v državi odgovorni za sklepanje določenih poslov, potem lahko računamo tudi na to, da bo volja za investiranje oziroma re-investiranje v Slovenijo temu primerno majhna,” je še poudaril Trobiš.
Tisti, ki so zmožni, naj delajo
“Pozdravljamo dvig minimalne plače in najnižje zagotovljene pokojnine,” pa je poudaril predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh in dodal, da je bil moto OZS vselej “za dostojno delo tudi dostojno plačilo”. “Ljudje morajo zaslužiti dovolj, da lahko dostojno živijo,” je poudaril in dodal, da so šele potem lahko tudi kupci določenih storitev in proizvodov.
Če po eni strani podpirajo dvig najnižje minimalne plače in pokojnine, pa po drugi strani ne podpirajo skrajšanja delovnega časa na 30 ur tedensko, saj si enostavno ne morejo predstavljati, kako bi bil 30-urni tedenski delovnik izvedljiv. “Po eni strani smo socialna država, vemo, da je treba socialno šibke podpirati, a če ne bomo nič ustvarjali oziroma bomo ustvarjali okrnjeno, potem ne verjamem, da bomo ustvarili potrebne prihodke,” je pojasnil predsednik OZS. Kot je še poudaril Meh, je po njihovem mnenju treba poskrbeti za to, da dela zmožni ljudje tudi dejansko delajo ter pri tem dostojno zaslužijo. “Tisti, ki pa so dejansko potrebni socialne pomoči, pa naj jo dobijo,” je še poudaril in dodal, da je trenutna višina socialne pomoči po njegovem mnenju prenizka.
Kar se tiče napovedanih sprememb mini davčne reforme pa je dejal, da si v OZS želijo, da dohodninska lestvica ostane takšna, kot je. “Vsak nekaj dobi, tudi če minimalno. To je vsaj začetek davčne reforme, ki jo v Sloveniji potrebujemo,” je še zaključil Meh.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje