Do konca letošnjega leta rezilne žice in tehničnih ovir na meji ne bo več, prihodnje leto bosta najnižja zagotovljena pokojnina vsaj 700 evrov, minimalna plača pa najmanj 800 evrov. Zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema v popoldanskem času ne bodo več smeli delati pri zasebnikih in koncesionarjih. Prihaja tudi progresivna obdavčitev premoženja, napoveduje se pravica zaposlenih, da po koncu delovnega časa izklopijo službeni telefon in elektronsko pošto. To so po informacijah N1 nekatere zaveze v koalicijski pogodbi, ki so jo danes parafirali in jo bodo v kratkem podpisali Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec. Sporazum med drugim določa, da bo z začetkom prihodnjega leta odpravljena davčna reforma vlade Janeza Janše, ki je prinesla višanje neto plač. Bodoča koalicija pa bo uporabila vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic 343 milijonskega nakupa osemkolesnikov.
Potem ko je tudi predsedstvo SD danes potrdilo koalicijsko pogodbo, ta v skladu z dogovorom predsednikov strank bodoče koalicije šteje za parafirano, v kratkem pa jo bodo tudi podpisali. S tem se bodo zavezali h ključnim usmeritvam bodoče vlade. Koalicijski sporazum je trenutno sicer še skrivnost, a na N1 smo neuradno izvedeli, kaj piše v dokumentu, ki so ga že potrdili organi vseh treh strank (GS, SD, Levica).
Kako bomo torej živeli, ko bo vlado prevzel predsednik na volitvah zmagovite stranke Gibanje Svoboda Robert Golob?
Koalicijski partnerji so v minulih dneh že razkrili, da želijo dvigniti tako minimalno plačo kot tudi najnižjo zagotovljeno pokojnino. Minimalno plačo naj bi prihodnje leto zvišali na najmanj 800 evrov in si tudi v prihodnje prizadevali za njen dvig.
Z januarjem prihodnje leto bo Golobova vlada odpravila višanje neto plač, kot bi ga prinesla davčna reforma Janševe vlade, bodo pa ohranili trenutno veljavno splošno dohodninsko olajšavo. Po informacijah N1 so ocenili, da bi bil izpad iz proračuna prevelik zalogaj. Neto plače s prihodnjim letom ne bodo nižje od sedanjih, se pa iz tega naslova v prihodnjih letih ne bodo višale.
Delovni čas bi se lahko skrajšal na 30 ur tedensko, zgornja meja naj bi še naprej ostala 40 ur. Koalicija naj bi tudi premislila o tem, da bi imeli zaposleni pravico po koncu službe izklopiti službeni telefon in elektronsko pošto. Podjetjem, ki sistematično kršijo pravice delavcev, se obeta sramotilni steber oziroma javna objava.
Za digitalni in zeleni prehod bodo podjetja, tudi zagonska, dobila davčne spodbude, a povečala se bo efektivna davčna stopnja od dohodka pravnih oseb. Koalicija naj bi spodbujala tudi udeležbo zaposlenih pri dobičku in njihovo vključevanje v lastništvo in upravljanje podjetij.
Cilj: postati ena izmed 20 po konkurenčnosti najboljših držav na svetu
Izzivi razvoja, zelenega prehoda in digitalizacije Slovenije zahtevajo spremembo dosedanje razvojne paradigme, so prepričani v bodoči koaliciji. Zato so po informacijah N1 zapisali v koalicijsko pogodbo, da zagovarjajo stimulativne in pravične davčne politike, razvojno usmerjen proračun, učinkovitejši sistem javnega naročanja in učinkovitejšo porabo javnega denarja. Zavezali naj bi se tudi, da bodo pripravili nacionalno strategijo, kako postati ena od 20 po konkurenčnosti najboljših držav na svetu in ena izmed prvih 10 držav po indeksu človeškega razvoja (HDI). To strategijo naj bi uskladili z infrastrukturno, gospodarsko in fiskalno politiko Slovenije, naj bi še zapisali v koalicijsko pogodbo.
Vlada namerava po naših informacijah takoj sprožiti pogovore z institucijami EU, da bi dosegla spremembe Načrta za okrevanje in odpornost, evropski denar pa bi porabili zlasti za financiranje zelenega prehoda in digitalizacijo. Prav tako naj bi se bodoča vlada po besedah naših virov zavzela za spremembo fiskalnega pravila (tako na ravni evroobmočja kot s spremembo ustave doma) in si prizadevala, da razvojne investicije ne bi bile vštete v strukturni primanjkljaj.
Upokojencem bo morda koalicijska pogodba prinesla novost, in sicer univerzalni temeljni dohodek za tiste z najnižjimi pokojninami. Najnižja zagotovljena pokojnina naj bi prihodnje leto znesla vsaj 700 evrov, pa tudi sicer naj bi bila, če bodo to dopuščale javne finance, deset odstotkov nad pragom tveganja revščine. Uvedli naj bi tudi ponovno zaposlovanje upokojencev.
Koalicija se po besedah naših virov zavezuje, da bo izvedla pokojninsko reformo, ki jo je sicer zaradi evropskega Načrta za okrevanje in odpornost treba sprejeti do konca leta 2024. Do kdaj bomo delali, koalicijska pogodba po informacijah N1 ne opredeljuje, naj bi pa določala, da bodo krepili prvi pokojninski steber in spodbujali pokojninsko varčevanje. Virov financiranja pokojninske blagajne naj bi bilo več, med njimi tudi namenska uporaba donosov iz državnega premoženja v demografsko najzahtevnejšem obdobju, odvisnost od prispevkov iz dela naj bi se zmanjšala.
Kot so koalicijski partnerji že razkrili, namerava bodoča vlada uvesti progresivno obdavčitev premoženja. V tem vidijo enega ključnih virov za financiranje razvojnih politik, tudi za izgradnjo 20.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030. Eksplicitno pa naj koalicijska pogodba ne bi omenjala uvedbe nepremičninskega davka, nameravajo pa stanovanjske nepremičnine iz DUTB prenesti na stanovanjski sklad. Višja bi bila lahko obdavčitev najemnin.
Prav tako naj bi koalicija nameravala na lokacijah, kjer je stanovanj premalo, zaostriti pogoje za turistično oddajanje stanovanj prek platform, kot je denimo Airbnb. Razmislili naj bi tudi o drugačni obremenitvi motornih vozil, zlasti v luči zelenih politik, in okoljsko obremenjujočih dejavnosti. Hidroelektrarn na Muri ne bo, preverili naj bi, ali so na srednji Savi smiselne. Končati nameravajo tretjo razvojno os in drugi tir, posodabljati železniško infrastrukturo, tudi z gradnjo hitrih železniških povezav med večjimi mesti. Upoštevali bodo voljo, ki jo bodo o drugem bloku nuklearke izrazili ljudje na referendumu, ki ga bodo sklicali.
Golob je že večkrat napovedal, da bo cene elektrike in naftnih derivatov reguliral drugače, kot je to počela Janševa vlada. Po naših informacijah je mogoče iz koalicijske pogodbe razbrati, da bodo pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu, še zlasti pa socialno šibkejšim in k zelenemu razvoju usmerjenim podjetjem.
Vsem učencem in dijakom koalicija obljublja brezplačno šolsko prehrano, delno pa naj bi spreminjali tudi predmetnike v šolah. Ne samo v smeri digitalnih znanj, ampak tudi uvajanja vsebin, ki bodo naslavljale spolne in druge stereotipe v imenu grajenja do drugačnosti bolj strpne družbe. Napovedujejo tudi ničelno toleranco do sovražnega govora in diskriminacije, kar naj bi prav tako vključili v učni program.
Rezilno žico in tehnične ovire bodo umaknili do konca letošnjega leta, prosilcem za azil pa naj bi omogočili varnejše migracijske poti, učinkovite azilne postopke in spoštovanje človekovih pravic.
V koaliciji so tudi prepričani, da osemkolesniki boxer, za katere je obrambni minister Matej Tonin podpisal memurandum tik pred koncem mandata, niso potrebni in bodo za razveljavitev tega nakupa uporabili vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva. Tudi sicer načrtujejo revizijo vseh pogodb za nakup vojaške opreme, ki so bile sklenjene v času Janševe vlade, do zaključka revizije pa naj bi zaustavili vse postopke nabave.
V koalicijski pogodbi naj bi po naših informacijah posebno pozornost posvetili civilni družbi, kar so predsedniki bodočih koalicijskih strank v predvolilni kampanji izdatno obljubljali. Med drugim naj bi vztrajali, da država opusti vse prekrškovne in kazenske postopke proti protestnikom in kršiteljem covidnih ukrepov, prav tako naj bi zaščitili žvižgače v javnem sektorju in preučili, ali je mogoče takšno zaščito razširiti še v zasebnega.
Učinkovitejši naj bi postal tudi odvzem premoženja nezakonitega izvora. S posodobitvijo vročanja sodne pošte pa naj bi preprečili zavlačevanje sodnih postopkov, kar verjetno leti tudi na ravnanje Janeza Janše. Koalicija naj bi predlagala tudi, da imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta prevzame predsednik republike, očitno pa bodo iskali tudi dvotretjinsko večino za spremembo volilnega sistema v smeri ukinitve volinih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu. Dvotretjinsko večino, ki je bodoča koalicija sama v državnem zboru sicer nima, pa naj bi iskali tudi za vzpostavitev manjšega števila avtonomnih regij.
Ena ključnih prioritet nove vlade bo zdravstvo, kar je Golob pokazal tudi z napovedjo, da bo bodoči minister za zdravje Danijel Bešič Loredan eden od treh podpredsednikov vlade.
Nova vlada naj bi po informacijah N1 odpravila dvoživke v zdravstvu. Zdravnikom, ki delajo v javnem sistemu, bodo celo s konkurenčno prepovedjo onemogočili, da v bi popoldanskih urah delali pri zasebnikih in pri koncesionarjih. Prav tako naj bi ukinili delo zdravnikov na več deloviščih hkrati, ves medicinski kader pa nameravajo takoj finančno bolje stimulirati.
Dokler čakalne dobe ne bodo padle na dopustno raven, pa naj bi koalicija za njihovo zmanjševanje vendarle uporabila vse kapacitete slovenskega zdravstva, a kaskadno; najprej javne, potem koncesionarje in na koncu zasebnike.
Kot je napovedal Golob, pri javnem zdravstvu ne bodo varčevali, tako naj bi bilo v koalicijski pogodbi predvideno, da bodo do leta 2030 za zdravstvo namenili 12 odstotkov BDP, v kar so vštete tudi investicije.
Do konca leta 2024 pa naj bi vlada ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S tem bi se uresničila zahteva, ki jo je že v času Šarčeve vlade postavila Levica in zaradi njene neuresničitve tudi prenehala podpirati takratno koalicijo. Tudi tokrat naj bi pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vztrajala prav Levica.
Po informacijah N1 se v času Golobove vlade obeta tudi prenova enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, med drugim naj bi uvedli nagrajevanje motivacije za delo in delovnih rezultatov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje