V uradnem listu so bili včeraj objavljeni trije zakoni, ki so jih volilci potrdili na referendumih pred natanko mescem dni. Danes bodo tako v veljavo stopili zakon o vladi, zakon o RTV Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi. Nova predsednica republike Nataša Pirc Musar je vse tri zakone sicer podpisala že v petek.
Zakon o vladi prinaša tri nova ministrstva: za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za okolje, podnebje in energijo. Dve vladni službi, na čelu katerih sta sedaj ministra brez resorja – za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo – pa se bosta preoblikovali v ministrstvi. Vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnost po dogovoru znotraj koalicije pripada Levici, ki je premierju Robertu Golobu na ministrsko mesto že predlagala sedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simona Maljevca.
Na čelo novega resorja za visoko šolstvo, znanost in inovacije naj bi se preselil sedanji minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, na čelo novega resorja za okolje, podnebje in energijo pa sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer. To pa pomeni, da bosta morala Papič in Kumer, preden ju bo premier Robert Golob predlagal na novi ministrski mesti, s čela sedanjih ministrstev odstopiti in bosta do imenovanja na nova položaja začasno vodila resor za izobraževanje oziroma resor za infrastrukturo. V kabinetu predsednika vlade so nam povedali, da bosta predvidoma odstopila na dan uveljavitve zakona o vladi, torej danes. Kasneje sta tako v odstopnih izjavah napovedala tudi sama. Predsednik vlade mora najkasneje v sedmih dneh po prejemu odstopne izjave o odstopih pisno obvestiti predsednico državnega zbora.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam sicer dejali, da je minister Kumer odstopno izjavo že podpisal in da ta nosi torkov datum. Skupaj s Kumrom naj bi se na novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo preselila tudi sedanja državna sekretarka na infrastrukturnem resorju Tina Seršen, drugo državnosekretarsko mesto pa naj bi zasedel sedanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl.
Ministroma brez resorja, ki sta bila doslej na čelu vladnih služb za digitalizacijo ter za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, torej Emiliji Stojmenovi Duh in Aleksandru Jevšku, bo ministrska funkcija prenehala s samo uveljavitvijo zakona o vladi – torej danes. To velja tudi za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana in za ministra za okolje in prostor Uroša Brežana. Pri njunih ministrstvih bo namreč prišlo do bistvenih sprememb delovnega področja: ministrstvo za gospodarstvo bo po novem vključevalo tudi področje športa, preoblikovanemu resorju za naravne vire in prostor pa se bo pridružilo področje rudarstva. Kot so nam povedali v kabinetu predsednika vlade, se mora s prenehanjem funkcije ministrom seznaniti zgolj premier.
Medtem ko sta imela ministra brez resorja lahko samo po enega državnega sekretarja, bosta po preoblikovanju vladnih služb v ministrstvi tudi na teh resorjih lahko po dva državna sekretarja. Kot smo že poročali, naj bi se sedanjemu Jevškovemu državnemu sekretarju Marku Koprivcu na državnosekretarskem položaju pridružila še nekdanja obrambna in nato pravosodna ministrica Andreja Katič.
Premier Golob je v preteklih dneh že poudaril, da bodo vsi sedanji ministri še naprej ostali v vladi. Ker se bo število ministrstev povečalo za tri, pa bo moral predlagati tudi tri nove ministre. Poleg Maljevca, ki je kandidat za ministra za solidarno prihodnost, bo tako premier predlagal še naslednika Kumra in Papiča, ki odhajata na čelo novih ministrstev. Bojana Kumra bo na infrastrukturnem resorju skoraj zagotovo nasledila njegova sedanja državna sekretarka Alenka Bratušek. Za vodenje resorja za izobraževanje je bil, preden je SDS z referendumsko pobudo začasno blokirala uveljavitev zakona o vladi, predviden Darjo Felda, ki je trenutno državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Vendar pa se med poznavalci šolstva pojavljajo dvomi o tem, da je Felda dovolj operativno učinkovit in politično močan, da bi lahko izpeljal nujno reformo izobraževanja, ki jo predvideva tudi koalicijska pogodba. Na vprašanje, ali bo premier predlagal vse tri kandidate, ki so bili za ministrske položaje predvideni pred referendumsko blokado zakona o vladi, nam v kabinetu predsednika vlade danes niso odgovorili.
Premier Golob pa naj bi po novoletnih praznikih v državni zbor poslal še predlog za naslednika Tatjane Bobnar, ki je pred dvema tednoma odstopila s čela notranjega ministrstva. Prejšnji teden je v intervjuju za Odmeve na RTVS dejal, da naj bi čez praznike opravili pogovore z možnimi kandidati za notranjega ministra in se nato odločil, koga bo predlagal.
V kabinetu predsednika vlade so nam sicer včeraj še povedali, da bo premier Robert Golob listo ministrskih kandidatov državnemu zboru posredoval po tem, ko se bodo poslanci seznanili z odstopoma ministrov Kumra in Papiča. Kot je mogoče slišati v državnem zboru, naj bi premierjev predlog ministrov, ki ga bo pripravil po novem zakonu o vladi, v državni zbor prispel najkasneje 9. januarja. Konec istega tedna bi se nato že lahko začele predstavitve kandidatov na matičnih delovnih telesih, v tednu, ki bo sledil, pa njihovo imenovanje na ministrske funkcije.
Tudi spremembe zakona o RTV Slovenija bodo stopile v veljavo že danes. Kot določa novela, se s tem dnem že začnejo odvijati nekatere spremembe: prenehal bo mandat članov programskega in nadzornega sveta, mandat nanju vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja javnega zavoda, direktorja radia in direktorja televizije.
Upravljanje in nadzor javnega servisa se bo s programskega in nadzornega sveta (v programskem svetu je trenutno 29 članov, v nadzornem pa 11) prenesel na novoustanovljeni enotni svet RTVS, ki bo imel 17 članov, glavno vlogo pri njihovem imenovanju pa bodo imeli civilna družba, javnost in zaposleni. Svet RTVS se mora v skladu z zakonom konstituirati najpozneje v 60 dneh od uveljavitve zakona, do takrat pa bodo programski in nadzorni svetniki, ki jim bo danes prenehal mandat, nadaljevali delo.
V osmih dneh po uveljavitvi zakona o RTVS bo morala predsednica republike Nataša Pirc Musar opraviti žreb, kateri od novih članov sveta bodo imenovani za dve in kateri za štiri leta. Objaviti bo morala tudi poziv upravičencem za imenovanje članov sveta. Upravičenci morajo javni poziv objaviti v uradnem listu. Svet RTVS bo konstituiran, ko bodo v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine, torej vsaj devetih članov sveta.
Ko bo ustanovljen svet RTVS, bo začel teči 15-dnevni rok, v katerem bo moral vršilec dolžnosti generalnega direktorja javnega zavoda sklicati prvo sejo sveta.
Vodenje javne radiotelevizije bo prevzela štiričlanska uprava, na čelu katere bo sedel predsednik uprave. Tega bo na podlagi javnega razpisa imenoval svet RTVS, javni razpis pa mora biti objavljen v 15 dnevih po konstituiranju sveta RTVS. Dva člana uprave bo na predlog predsednika uprave imenoval enotni svet RTVS, četrti član uprave pa bo delavski direktor, ki ga bodo na neposrednih volitvah izvolili zaposleni na javnem zavodu. Delavski direktor ne bo smel biti hkrati še predsednik sveta delavcev, predsednik sindikata ali sindikalni zaupnik.
Z začetkom delovanja uprave RTV Slovenija bodo objavljeni tudi razpisi za tri direktorje: Televizije Slovenija, Radia Slovenija in digitalnih vsebin.
Aktualni predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je minuli konec tedna v Odmevih ocenil, da bi lahko javni zavod po najbolj optimističnem scenariju dobil novo vodstvo konec junija ali v začetku julija prihodnje leto. A bi se lahko ta časovnica po njegovih navedbah še zamaknila, saj je prav Gregorčič napovedal vložitev ustavne presoje zakona. Vsebino predloga ustavne presoje bo predstavil na današnji tiskovni konferenci.
Ustavno sodišče ima namreč možnost, da v primeru presoje ustavnosti zakona odredi začasno zadržanje izvrševanja zakona, če oceni, da bi lahko z njegovim izvajanjem nastala nepopravljiva škoda. Kako hitro bi lahko ustavno sodišče odločilo o zakonu, po navedbah strokovnjakov ni jasno, odvisno pa je predvsem od tega, ali bo odredilo začasno zadržanje izvajanja zakona in po kakšnem postopku bo o njem odločalo.
Na napovedano vložitev ustavne presoje novele zakona se je odzvala ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki trdi, da gre za nov zavlačevalni manever trenutnega vodstva zavoda, ki se želi ohraniti na položajih. Dejala je, da je pobuda za ustavno presojo sicer demokratični postopek, ki ga bodo na ministrstvu spoštovali in tudi upoštevali, ob tem pa spomnila, da so volilci na referendumu jasno izrazili svojo voljo. Ministrica bi, kot je dejala, na mestu pobudnikov “še enkrat premislila glede vložitve ustavne pobude”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje