Če se državni zbor strinja s stališčem vlagatelja zahteve za oceno ustavnosti, da je zakon neskladen z ustavo, spor sploh ne obstaja in je državni zbor pristojen, da sam spremeni zakon. Tako nam je državni zbor odgovoril na vprašanja, ali bo parlamentarna zakonodajno-pravna služba pripravila odgovor ustavnemu sodišču o spornih členih zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti in ali mora iti njeno mnenje v prid sprejetemu zakonu. V Levici napovedujejo, da bodo, če vlada ne bo predlagala umika spornih členov zakona o tujcih, koalicijske poslance pozvali, da skupaj vložijo novelo zakona.
Državni zbor ustavnemu sodišču še vedno ni sporočil stališča o členih zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, ki jih je sprejela prejšnja Janševa koalicija in za katere je 36 takratnih opozicijskih poslancev LMŠ, SD, Levice in SAB zahtevalo oceno ustavnosti. “Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo zadeve ne more obravnavati, saj še ni prejelo mnenja zakonodajno-pravne službe,” so nam pred dnevi dejali v državnem zboru. Dodali so, da je 60-dnevni rok, ki ga je za odgovor državnemu zboru dalo ustavno sodišče in se je iztekel v začetku avgusta, instrukcijski, odgovor DZ pa da ne vpliva na potek odločanja ustavnega sodišča.
V delu koalicije, zlasti v Levici, menijo, da mora odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo odgovor ustavnemu sodišču sprejeti, in pričakujejo, da bo v njem pritrdil navedbam nekdanjih opozicijskih poslancev o neskladnosti zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti z ustavo. S tem bi po njihovih navedbah državni zbor vsaj nekoliko popravil nedopustno ravnanje vlade, ki je sporne člene teh zakonov označila kot skladne z ustavo, pri čemer več ministrov sploh ni vedelo, o čem glasujejo. V Levici izpostavljajo tudi opozorila zakonodajno-pravne službe v postopku sprejemanja spornih določb zakona o tujcih, da ustava teh ne dopušča in da jih je ustavno sodišče v preteklosti že razveljavilo.
Zanimalo nas je, ali parlamentarna zakonodajno-pravna služba namerava pripraviti mnenje, s katerim bi državni zbor odgovoril ustavnemu sodišču. Pa tudi, ali mora iti to mnenje v prid zakonu, ki ga je sprejel državni zbor. Iz odgovora državnega zbora je mogoče razbrati, da mora zakonodajno-pravna služba v postopku ustavne presoje, v katerem je državni zbor nasprotni udeleženec, zakon načeloma braniti. “Vloga, ki jo ima zakonodajno-pravna služba v zakonodajnem postopku, kjer predhodno opozarja zakonodajalca na ustavno in pravno sistemsko skladnost zakona, se razlikuje od vloge, ki jo ima zakonodajno-pravna služba v postopku ustavne presoje zakona. V tem postopku pripravi pravno mnenje za državni zbor kot nasprotnega udeleženca,” so poudarili v državnem zboru.
Ob tem so dodali, da zakonodajno-pravna služba mnenje z argumenti o ustavni skladnosti zakona pripravi, če argumenti za ustavno skladnost zakona obstajajo. V mnenju se načeloma lahko sklicuje tudi na svoja pravna stališča v zakonodajnem postopku. “Vendar pa je treba upoštevati, da je postopek odločanja o ustavnosti zakona spor, ki je po svoji pravni naravi kontradiktoren. Če se državni zbor strinja s stališčem vlagatelja zahteve ali pobudnika o neskladju zakona z ustavo, spor sploh ne obstaja. Za koncept ustavnega spora je kontradiktornost bistvena,” so še navedli v državnem zboru. In poudarili, da je državni zbor v primeru, da kontradiktornosti ni, pristojen, da zakon spremeni sam.
Predsednica odbora za notranje zadeve Tereza Novak iz Svobode je sicer pred dnevi dejala, da notranje ministrstvo pripravlja predlog sprememb zakona o tujcih, to pa bi bila lahko priložnost tudi za spremembo njegovih ustavno spornih določb. Vendar pa notranje ministrstvo, ki je pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja spisalo mnenje, da so v času Janševe vlade sprejete določbe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti skladne z ustavo, sprememb teh členov očitno ne načrtuje.
Zato bodo poslanci Levice, če vlada ne bo predlagala umika spornih členov, poslance drugih koalicijskih strank pozvali, da skupaj vložijo novelo zakona o tujcih. Po navedbah poslanke Nataša Sukič morata biti 10.a in 10.b člen, po katerih lahko državni zbor v primeru spremenjenih razmer na področju migracij razglasi stanje “kompleksne krize” in tujcem praktično onemogoči dostop do azilnega postopka, nujno umaknjena iz zakona.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje