Medtem ko je vlada s sprejetjem mnenja pohitela in spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, ki jih je potrdila prejšnja Janševa koalicija, ocenila kot skladne z ustavo, še ni jasno, ali bo državni zbor na povpraševanje ustavnega sodišča sploh odgovoril.
Ustavno sodišče je v začetku junija državni zbor povprašalo, kakšno je njegovo stališče do zahteve za oceno ustavnosti nekaterih členov zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti. Zahtevo je februarja lani vložilo 36 poslancev takrat opozicijskih SD, Levice, LMŠ in SAB, prvi pa se je pod njo podpisal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Kot rok, v katerem se lahko državni zbor izjasni o zahtevi, je ustavno sodišče navedlo 60 dni.
Ta rok se je 6. avgusta že iztekel, vendar pa državni zbor oziroma pristojni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo mnenja (še) ni sprejel. “Odziva državnega zbora še nismo prejeli,” so nam dejali na ustavnem sodišču. Iz teh navedb je mogoče sklepati, da državni zbor ustavnemu sodišču tudi ni predlagal podaljšanja roka za odgovor. Po poslovniku to lahko stori, če predsednik matičnega delovnega telesa ugotovi, da obravnave ne bo mogoče opraviti v roku, ki ga je za odgovor določilo ustavno sodišče.
Državni zbor smo vprašali, zakaj ni predlagal podaljšanja roka, pa tudi ali namerava odbor za notranje zadeve sploh sprejeti mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti.
“Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ne more obravnavati omenjene zadeve, saj niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 265. člen poslovnika državnega zbora,” so nam odgovorili. In pojasnili, da odbor še ni prejel mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe.
Ta služba sicer običajno pripravi mnenje, ki gre v prid veljavnemu zakonu. Pri zakonu o tujcih pa ne gre spregledati, da je zakonodajno-pravna služba na spremembe, ki jih je v prejšnjem mandatu predlagala Janševa vlada, podala vrsto pripomb, a jih je takratna parlamentarna večina preslišala.
V državnem zboru so poudarili, da je rok, ki jim ga je za morebitni odziv določilo ustavno sodišče, zgolj instrukcijski. To po njihovih navedbah pomeni, da bo ustavno sodišče odgovor državnega zbora upoštevalo, tudi če bo ta pripravljen po izteku roka, vendar pa ga mora pridobiti pred sejo, na kateri bo odločalo o zadevi. V državnem zboru so tudi izpostavili, da ni znano, kdaj bodo ustavni sodniki o zadevi odločali, zato redno spremljajo dnevne rede sej, ki jih ustavno sodišče objavlja na svoji spletni strani. Dodali so še, “da je odgovor, ki ga državni zbor posreduje ustavnemu sodišču, nezavezujoče narave in ne vpliva na sam potek odločanja ustavnega sodišča”.
Tudi predsednica odbora za notranje zadeve Tereza Novak iz Svobode je izpostavila, da brez mnenja zakonodajno-pravne službe odločanje ni mogoče, ob tem pa je priznala, da še ni jasno, ali bo odbor odgovor ustavnemu sodišču sploh obravnaval. Kot enega od razlogov, da se za obravnavo morda ne bi odločili, je navedla, da vlada pripravlja integracijsko strategijo in se torej obeta sprememba zakona o tujcih. Več naj bi bilo predvidoma znano prihodnji teden.
“Državni zbor mora sprejeti mnenje, ki bo pritrdilo, da so določila zakona o tujcih in o mednarodni zaščiti v nasprotju z ustavo in mednarodnimi konvencijami. Protiustaven institut kompleksne krize mora biti umaknjen iz zakona,” pa ocenjuje članica odbora za notranje zadeve iz Levice Nataša Sukič. Mnenje državnega zbora je po njenih navedbah še zlasti potrebno, ker se je v zadevi opredelila vlada.
Ta pa je sprejela drugačno mnenje, kot so ga v zahtevi za oceno ustavnosti izpostavili nekdanji opozicijski poslanci, med njimi tudi štirje sedanji ministri Matjaž Han, Luka Mesec, Alenka Bratušek in Marjan Šarec. Kot smo poročali, je vlada na seji sredi julija soglasno sklenila, da so v prejšnjem mandatu sprejeti členi zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti skladni z ustavo. Ministri Levice in SD, po tiho pa tudi nekateri ministri Svobode, so sicer po seji priznali, da se z mnenjem, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja, v resnici ne strinjajo – podprli so ga, ker niso vedeli, o čem so glasovali. Han je ob tem zagotovil, da bo osebno vztrajal pri lanskem stališču, da sta oba zakona protiustavna. Mesec se je slovenski javnosti opravičil, ker je sporno mnenje spregledal. Zagovorniki sprejetega mnenja, med njimi tudi premier Robert Golob, pa so kot razlog za podporo predlogu MNZ navajali povečanje nezakonitih migracij.
V delu koalicije in civilne družbe so se pojavili predlogi, naj vlada sporno stališče umakne. Med drugim so poudarjali, da je ustavno sodišče člene, ki jih je tretja Janševa vlada vrnila v zakonodajo, v preteklosti že prepoznalo za protiustavne in jih razveljavilo. A je vlada mnenje, ki ga je sicer več tednov skrivala pred javnostjo, takoj po sprejetju posredovala državnemu zboru in ustavnemu sodišču. Matej T. Vatovec je tedaj za N1 dejal, da je na potezi državni zbor. “Ta bo moral kot tisti, ki je zakon sprejel, podati svoj odgovor ustavnemu sodišču. Verjamem, da bomo vse tri koalicijske partnerice zastavile odgovor na tak način, kot je nakazan v zahtevi za ustavno presojo,” je poudaril prvopodpisani pod to zahtevo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje