Po petkovem posvetu koalicijskih strank in nekaterih njihovih podpornikov na Brdu pri Kranju je premier Janez Janša izpostavil možnost, da bi koalicija podprla predlog Levice, da se o zakonu o dohodnini izpelje posvetovalni referendum. Ob tem se je zavzel, da bi bil referendum na dan državnozborskih volitev. V Levici se s sočasno izvedbo referenduma in volitev ne strinjajo, zato se pogovarjajo o umiku predloga.
Napoved predsednika vlade Janeza Janše, da bi koalicija podprla predlagani referendum o dohodnini, je stranke KUL močno vznemiril. Zavedajo se namreč, da se bodo volilci skušnjavi, da glasujejo za višjo neto plačo, težko uprli. Obravnava predloga za posvetovalni referendum je predvidena šele na seji, ki se začne marca, kar pomeni, da bi rok za izpeljavo referenduma sovpadal z aprilskim datumom volitev. Zato v partnericah Levice ni osamljeno razmišljanje, da bi morala stranka predlog za referendum umakniti. Možnosti so na današnjem srečanju preigravali predsedniki in vodje poslanskih skupin opozicijskega četverčka. Partnerji v Kulu so Levici na tem sestanku povedali, da razumejo namen pobude, a da želijo, da jo umaknejo. O predlogu Levice oziroma o možnosti hkratne izvedbe referenduma in volitev pa naj bi na današnjem kosilu spregovorili tudi vodje koalicijskih poslanskih skupin.
Levica se o umiku pobude še pogovarja
Zakon o dohodnini je škodljiv, je ponovil koordinator Levice Luka Mesec. “Ob tem, ko Janša govori, da bo dal ljudem 50 evrov k plači, se je treba pripraviti, da boste teh 50 evrov jutri dali zdravniku ali za šole,” je dejal.
S tem, da bi bil referendum o dohodnini hkrati z volitvami, se v Levici nikakor ne strinjajo. “Volitve bodo plebiscit o tem, ali bomo imeli državo, ki bo imela zastonj šolstvo in zdravstvo, gradila stanovanja in postavljala železniške tire, ali pa jo bomo prepustili lobijem, ki jo bodo z davčnimi rezi izčrpali,” je rekel Mesec. Stranke bodo morale, tako Mesec, pred volitvami jasno povedati, kakšno državo si želijo.
“O umiku pobude za referendum se pogovarjamo,” je povedal. Iz tega je mogoče sklepati, da bo Levica, če se ne bo mogoče drugače izogniti sočasnosti državnozborskih volitev in referenduma, svoj predlog umaknila. V levosredinskih strankah sicer poudarjajo, da gre Janši zgolj za to, da bi referendum izkoristil za boljši volilni rezultat SDS, ne pa za to, da bi volilci res imeli vpliv na dohodnino. Če bo namreč referendum na dan volitev, sedanjega predloga sprememb zakona ne bo mogoče več potrditi, saj naj se aktualni poslanci po volitvah ne bi več sestajali, zakonodajni postopek pa se z novim mandatom začne na novo. Tako bi po navedbah v opoziciji, če bi bilo Janši res do sprejetja zakona o dohodnini, koalicija zavrnila predlagani posvetovalni referendum in zakon sprejela.
“O tem se bodo izrekli in odločili poslanci,” je glede predloga za referendum povedal prvak NSi Matej Tonin. “Razmislek je na mestu, ker gre za ključno vprašanje, kakšno davčno politiko si ljudje želijo,” je dejal in dodal, da dokončna odločitev še ni bila sprejeta.
Kaj prinaša zakon o dohodnini?
Koalicija sprejetje zakona o dohodnini izpostavlja kot enega ključnih projektov do konca mandata. Največje pozornosti je deležen predlog dviga splošne davčne olajšave, ki bi se do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov.
Predstavniki koalicije ves čas poudarjajo, da ne morejo razumeti, zakaj bi kdorkoli (stranka Levica) nasprotoval višjim neto plačam, ki jih zakon prinaša. V stranki Levica so prepričani, da vlada z zakonom o dohodnini nagrajuje najbolje plačane, najslabše plačanim pa daje, kot se je pred časom izrazil Luka Mesec, “drobtinice”. Prav tako poudarjajo, da je proračunska luknja, ki jo bo navrtal ta zakon, v tem trenutku nepotrebna in naj odločitev o spremembah zakona o dohodnini raje sprejme prihodnja vlada, “kakršnakoli že bo”.
Zvišanje splošne olajšave bi namreč zmanjšalo javnofinančne prihodke: če bi poslanci zakon potrdili že decembra in bi letos že veljal, bi se javnofinančni prihodki zmanjšali za 184 milijonov evrov, v letu 2025 pa za 726 milijonov evrov. Poleg tega pa predlog zakona prinaša tudi nižjo obdavčitev najemnin in kapitalskih dobičkov.
Koalicija je spremembe zakona o dohodnini sicer v parlamentu že skušala sprejeti 15. decembra, a je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal, da se odločanje prestavi na eno od prihodnjih sej. Neuradno zato, ker je takrat preštel, da bi ob odsotnosti poslanca SMC Dušana Verbiča in nasprotovanju poslanca Desusa Roberta Polnarja zakon v parlamentu padel, s čimer bi bil tudi dokončno pokopan.
V opozicijskih vrstah pa so prepričani, da je Krivec slabo preštel, saj se je bil del nepovezanih poslancev pripravljen pri glasovanju vzdržati. Ker je Levica predvidela možnost takega razpleta, pa je vložila predlog za posvetovalni referendum, s čimer je sprejetje zakona zadržala.
Vladni odbor za gospodarstvo ne nasprotuje referendumu
Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela, da ne nasprotuje posvetovalnemu referendumu.
“Vlada ugotavlja, da bodo predlagane rešitve same po sebi res znižale prihodke državnega proračuna, a je tu bolj pomemben cilj, ki ga vlada želi doseči, to je razbremenitev dela. S tem, ko bodo davčni zavezanci prejeli višje neto dohodke, bo to pozitivno vplivalo tudi na javne finance,” so med drugim zapisali v sporočilu po seji vlade.
Dodali so, da je dohodnina progresivni davek, davčne obremenitve pa želijo približati okoliškim državam, kamor se odseljuje največ državljanov.
