Nekdanji direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav, ki so ga aprila 2020 razrešili, je na seji preiskovalne komisije DZ povedal, da mu je tedanji generalni direktor policije povedal, da je njegovo razrešitev naročila politika. Razlog za to je po njegovi oceni obisk Knovsa na NPU februarja 2020, na katerem policija poslancem ni dovolila vpogleda v določene odprte zadeve. Letos poleti so ga želeli premestiti na Furs, o čemer ga, kot pravi, predhodno niso obvestili. "To je šok, ko vidiš, da te prodajajo kot sužnja."
Na današnji seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju morebitnega nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije v času aktualne vlade so zaslišali Boštjana Lindava, nekdanjega direktorja uprave kriminalistične policije. Lindav, ki je bil šef kriminalistov od leta 2018, je bil kmalu po nastopu vlade Janeza Janše razrešen z mesta direktorja in premeščen v eno od delovnih skupin.
Lindav je ob začetku zaslišanja povedal, da je bil zaradi svojega dela v policiji deležen številnih diskreditacij in groženj. “Ko sem dobil tretjega otroka, sem ga vozil z vozičkom in ob tem za pasom nosil pištolo, saj so mi grozili, da mi bodo v stanovanje vrgli bombo.” Poudaril pa je, da je delo vedno opravljal strokovno, nepristransko in zakonito.
Kljub temu ga je spomladi 2020 generalni direktor policije Anton Travner poklical na sestanek in mu, kot pravi Lindav, povedal, da se je odločil, da ga zamenja. “Ko sem ga vprašal o razlogih, je dejal, da je to pač njegova odločitev. Ko sem dejal, da ne verjamem, je rekel, da je tako naročilo politike in da tega nikoli ne bo več ponovil,” je povedal Lindav.
Šele pozneje naj bi izvedel, da je Travner že ob primopredaji poslov svoji predhodnici Tatjani Bobnar omenil, da je bil edini pogoj za to, da je prevzel funkcijo, ta, da zamenja tedanjega direktorja NPU Darka Muženiča in njega kot šefa kriminalistov.
Lindav je bil odstavljen na mesto svetovalca, kjer ima zelo omejen dostop do informacij. “Trenutno imam kot višji policijski svetnik v vodstvu generalne policijske uprave dostop zgolj do svojega elektronskega predala in do operativnih operacij nivoja, kot ga ima policist prvi dan po vstopu v policijske vrste.”
Razrešitev pripisuje temu, da je bil prisoten na nenapovedanem nadzoru Knovsa na NPU
Razrešitev Lindav pripisuje dejstvu, da je bil prisoten na nenapovedanem nadzoru Knovsa na NPU februarja 2020, tik pred nastopom Janševe vlade. “Osebno mislim, da je (razlog) posledica moje prisotnosti na nenapovedanem nadzoru KNOVS, ki je bil opravljen 18. februarja 2020, predvsem pripomb, ki smo jih kot policija z mojim podpisom dali na zapisnik in so kot take del tega zapisnika.”
Spomnimo, da je Knovs, ki ga je takrat vodil poslanec SDS Žan Mahnič, želel vpogledati v podatke, do katerih po mnenju policije ni bil upravičen. Ko Bobnar ni želela odgovoriti na vprašanja o operativnem delu, naj bi jo Mahnič celo pozval, naj pomisli na svojo prihodnost. Lindav je Bobnar pri tem podprl, zaradi česar naj bi padel v nemilost aktualne politike.
Predsednik komisije Rudi Medved je vprašal, ali je Travnar omenil kakšnega konkretnega politika, ki je zahteval njegovo zamenjavo, na kar je Lindav odgovoril, da ne.
Sestanek pri Simiču
Lindava so nato letos poleti povabili na razgovor na Furs, ki ga vodi Ivan Simič. Lindav je na seji povedal, da Simiča pred tem nikoli ni srečal in da tudi ni bil obveščen o tem, da ga čaka premestitev. Na prvem sestanku naj bi mu Simič v pogovoru dejal, da se je z njim želel sestati, preden ga bo “dobil”. Lindava, ki o tem ni vedel nič, naj bi vprašal, ali ga o premestitvi nihče ni obvestil.
Ko je Simiča vprašal, kaj naj bi počel na Fursu, naj bi ta dejal, da mu glede na karakter najbrž ne bi bilo treba sedeti v “neki pisarni s fikusom”. Glede na to, da nikoli ni delal na področju financ, je Lindava zanimalo, kaj bo tam počel, Simič pa naj bi dejal, da zadeva očitno ni dorečena in da jo bo treba doreči. Lindav je sestanek ocenil kot zelo korekten.
Generalnemu direktorju Antonu Olaju je nato napisal “pismo začudenja” in prosil za obrazložitev, kako to, da ga želijo premestiti na Furs. O tem je obvestil tudi sindikat. Nato je odšel, kot pravi, prvič v 31 letih na bolniško. “To je šok, ko vidiš, da te prodajajo kot sužnja,” je dejal. Olaj mu je v odgovoru pojasnil, da je upravljanje s kadrovskimi resursi del funkcije vodenja in da o premestitvi na Furs ne ve nič.
Septembra je Lindav na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja prejel seznam posameznikov, ki so v poletnih mesecih obiskali Simiča. “Ne želim prejudicirati, a lahko sami pogledati, koliko obiskovalcev je tam iz MNZ.”
Medveda je zanimalo, kdo je po njegovem mnenju sprejel odločitev o premestitvi na Furs. Lindav je odgovoril, da je prav s tem namenom zahteval seznam obiskov pri Simiču. “Lepo se vidi, kdo je iz MNZ.”
Vesna Drole premeščena v skupino za migracije, a ni strokovnjakinja za to področje
Danes so zaslišali tudi nekdanjo predstavnico policije za stike z javnostmi Vesno Drole, ki je povedala, da ji je v. d. generalnega direktorja Anton Travner ob prevzemu mandata najprej zagotovil, da jo ceni, ob nastopu mandata s polnimi pooblastili pa jo je že prvi dan odstavil. Kot argument naj bi navedel, da je “že predolgo na tem delovnem mestu”. Ko je želela dodatna pojasnila, naj bi Travner poudaril, da to ni politična menjava. Povedala je, da ji je Travner sicer neposredno pritrdil, ko ga je dva meseca pred tem v času razrešitve Lindava vprašala, ali je za to dobil navodila.
Drole je bila po odstavitvi premeščena v sektor za policijska pooblastila, deluje pa tudi v delovni skupini za migracije. Zadolžena je za zahtevnejša administrativna opravila. Dejala je, da se trudi po najboljših močeh, da pa ni strokovnjakinja za to področje. O ustanavljanju omenjene delovne skupine je povedala, da jo je kot članico predlagal tedanji direktor policije Andrej Jurič. Drole je dejala, da se ji je zdelo nenavadno, da je bila predlagana v to skupino, glede na to, da nima strokovnih znanj s področja migracij. Jurič naj bi ji povedal, da naj bi predstavljala most do službe za odnose z javnostmi. Skupina naj sicer ne bi imela samostojnega predstavnika za odnose z javnostmi.
“Vsebinsko ne morem prispevati veliko, saj nisem strokovnjak za to področje. Nikoli tudi nisem bila vprašana za pripravo sporočila za javnost,” je povedala. “Bilo bi sprenevedanje, če ne bi povedala, da vsi čutimo, da je bila delovna skupina imenovana zgolj z namenom, da se nas disciplinira, da se nam pokaže, da z nami lahko naredijo, kar koli želijo.” V skupini ni niti enega strokovnjaka za mejo, ki bi prispeval k napredku na tem področju, je še poudarila. O vodji delovne skupine je povedala, da je korekten, a naj bi večkrat povedal, da “vsi vemo, zakaj smo tukaj”.
Na vprašanje, zakaj meni, da je bila “lustrirana” na ta način, je odgovorila, da je bila to kazen za njeno dosedanje delo.
Mitja Nerat: O vmešavanju politike v delo policije ne vem nič
Kot tretji je bil zaslišan kriminalist Mitja Nerat, ki je pred prihodom na NPU delal kot kriminalistični inšpektor na celjski policijski upravi. Nerat naj bi na NPU dobil pooblastilo, da nadomešča kriminalista Igorja Kekca v preiskavi suma nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, v kateri je glavni osumljenec gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Nerat je potrdil, da je še vedno v stiku z zaposleno v kabinetu ministra Počivalška, s katero sta bila tri leta sodelavca na celjski policijski upravi, vendar pa konflikta interesov v tem ne vidi.
Nerat je uvodoma dejal, da o vmešavanju politike v delo policije ne ve nič. Povedal je, da Katarino Bovha, ki je trenutno zaposlena v Počivalškovem kabinetu, pozna, saj sta bila v Celju tri leta sodelavca. Povedal je, da sta z Bovho še vedno v stiku in tudi “za vedno bosta”, ministra pa, da ne pozna in da se nikoli nista srečevala.
Na vprašanje, ali mu je pojasnila, kako je Bovha prišla do ministra, je Nerat odgovoril, da tega ne ve in da mu je le povedala, da pozna Počivalška že od prej.
Član komisije Predrag Baković je izpostavil, da je zanimivo, da je minister ob številnih kritikah NPU Nerata hvalil za njegovo delo v zadevi TEŠ6. Nerat je poudaril, da ga je v vseh teh letih marsikdo pohvalil za to.
Baković je izpostavil, da je Nerat prišel na NPU, kjer je dobil pooblastilo, da zamenjuje kriminalista Igorja Kekca, ki je preiskoval sume nepravilnosti pri nabavi zaščitnih sredstev in oškodovanje proračuna, v kateri je glavni osumljenec prav Počivalšek. Nerat je dejal, da te zadeve pravzaprav ne pozna, saj nima dostopa do tega, in da tu pomaga pri administraciji. “Vsebinsko poznam trenutno samo tisto, s čimer se ukvarjam že deset let.” Taka zadeva (TEŠ6, op. a.) zahteva celega človeka, je dodal Nerat.
Nataša Sukič je poudarila, da pooblastila vendarle ni zavrnil in da se zagotovo kot izkušeni kriminalist zaveda, za kako nenavadne okoliščine gre, saj je sam priznal, da je še v kontaktu z Bovho. “Kekec pravi, da tega ne dela, vi trdite, da tega ne delate.” Nerat je povedal, da bo to povedal na zaprti seji. Zagotovil je še, da tu ne gre za nikakršen konflikt interesov.
Nerat je zagotovil, da na ta postopek ne vpliva in da v preiskavo nima vpogleda. Dejal je, da si Sukič izmišljuje, da ima pooblastilo. Zagotovil je, da pooblastila nima in da ne ve, kdo vodi to preiskavo.
Sukič je zanimala tudi zadeva s Počivalškovim telefonom, za katerega slednji ni želel povedati gesla, zaradi česar je bil telefon poslan na odklepanje v tujino, zdaj pa minister pravi, da je bilo to neupravičeno. Nerat je dejal, da tudi te zadeve ne pozna in da je ne bo komentiral.
Na vprašanje, ali vodi kakšno preiskavo v zvezi z Rokom Snežičem, je odgovoril, da ne.
Enega od imen predlagal Kangler
Kot zadnji je bil na na seji zaslišan nekdanji vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto Franci Pavlin, ki je po 30 letih v policiji pred dobrim letom dal odpoved. Za to da zapusti policijo, se je odločil sam, je poudaril, vpliva politike ni bilo. »Da sem se tako odločil in da sem bil prepričan, da se odločam prav, pa so zagotovo pripomogla kadrovska dogajanja v slovenski policiji,« je poudaril Pavlin.
Sprašuje se o kompetentnosti vodij, ki nimajo nikakršnih izkušenj. »Na delovnem mestu direktorja kriminalistične policije sedi oseba, ki ni napisala nobene kazenskega ovadbe,« je dejal. Kršitev takšne kadrovske integritete je označil za kadrovsko korupcijo. Pavlin se ob tem sprašuje, kje so vse institucije, med njimi specializirano državno tožilstvo in KPK, ki bi takšno korupcijo morale preiskovati. »Želel bi si verjeti, da kakšni postopki že potekajo.«
Na vprašanje, ali so bili zadržki glede varnostne preverke direktorice NPU Petre Grah Lazar, je Pavlin dejal, da po njegovem vedenju ne. Medved je pojasnil, da ga zanimajo morebitni zadržki glede poznanstva z Rokom Snežičem. Pavlin je dejal, da ne ve, ali je bila vnesena kakšna operativna informacija glede Snežiča.
Pavlin je še povedal, da je imel sam zadržke glede treh zaposlitev v času aktualne vlade. Povedal je, da je šel na sestanek do Urbasa, da ga dobronamerno opozori, da prerazporejanje nekaterih kandidatov znotraj policije ni vzdržno. »Povedal sem mu, da ne bo šlo čez. V nadaljevanju sem to povedal tudi Travnerju in tudi ni šlo čez v času mojega mandata.«
Pri nasledniku, ki je prevzel delo po njegovi odpovedi, je po besedah Pavlina ponovni poskus zaposlitve omenjene osebe ponovno padel, z obrazložitvijo, da obstajajo varnostni zadržki. Potem pa je verjetno prišlo do spremembe, ker se je ta oseba zaposlila v upravi kriminalistične policije, je sklepal. Enega od omenjenih treh naj bi predlagal oziroma zanj posredoval Franc Kangler. Ali je bila oseba nato dejansko premeščena, Pavlin ni vedel.
Predraga Bakovića je zanimalo, ali je med tremi primeri neprimernih kadrovanj tudi zaposlitev Škelzena Bajramija v upravi kriminalistične policije, kar je Pavlin potrdil. Dejal je, da varnostna preverka do njega ni prišla. Pritiskov glede tega ni bilo, saj je jasno povedal, da ga ne bo zaposlil. Bila pa je jasna želja Urbasa, da se ga zaposli.
Kot je poročal portal Necenzurirano, je Praznik moral oditi prav zato, ker ni želel dati pozitivnega mnenja k Bajramijevi zaposlitvi. Bajrami naj bi bil Urbasov prijatelj, ki je leta 2016 dobil izredno odpoved zaposlitve zaradi obtožb šikaniranja s konotacijo spolnega nadlegovanja.
Medved meni, da so domneve o političnih pritiskih na policijo utemeljene
Predsednik komisije Medved je po seji napovedal, da bo komisija v DZ poslala vmesno poročilo, da so domneve o političnih pritiskih na policijo utemeljene. To po njegovih besedah kažejo tudi današnja zaslišanja prič. Razmere v policiji se mu zdijo zaskrbljujoče. “Naročila za zamenjavo kadrov, ki se jih je vladajoča politika želela znebiti, so prihajala neposredno z Gregorčičeve,” je povedal.
“Pričevanja nekdanjih direktorjev policije pod to vlado o tem, kako so avtonomni, kako se sami odločajo in vodijo kadrovsko politiko, so bila že takrat neprepričljiva, danes pa so jih priče v celoti zanikale,” je dejal poslanec LMŠ. Po Medvedovi oceni se na teh primerih vidi način delovanja vladajoče politike pod vodstvom SDS, kako so se v kabinetih ministrov ali pri predsedniku vlade odločali o tem, koga je treba zamenjati.
S poročilom bo komisija pred koncem leta seznanila DZ. Napovedal je nadaljevanje dela komisije, pred koncem mandata bodo zaslišali še kar nekaj prič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje