Menu Item
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim želi razveljaviti zakon prejšnje vlade. Skozi parlament ga želi po naših informacijah spraviti še letos, kar bi pomenilo, da bo sprejet pred potrditvijo rezultatov referenduma, na katerem bodo volilke in volilci odločali o zakonu, ki ima skoraj enako vsebino kot aktualen predlog ministrstva.
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, je pripravilo nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Po naših neuradnih informacijah so ga zainteresirani javnosti in koalicijskim poslanskim skupinam poslali včeraj. Ob tem želijo, da bi bil zakon sprejet po nujnem postopku in da bi državni zbor hkrati sprejel tudi odločitev o nedopustnosti referenduma o tem zakonu, je po naših neuradnih informacijah ministrstvo obvestilo koalicijske partnerje.
Postavlja se vprašanje, ali bo državni zbor lahko sprejel zakon še letos, saj bodo volilke in volilci čez 12 dni na referendumu odločali o drugi spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi, rezultati referenduma pa bodo potrjeni šele v prihodnjem letu. Člani koalicije, s katerimi smo govorili danes, odgovora na to vprašanje še niso imeli. Več pravnih strokovnjakov pa nam je neuradno povedalo, da se česa takšnega ne spomnijo.
Oktobra 2024 nov sistem z novim obveznim prispevkom
Z zakonom želi ministrstvo očitno predvsem preprečiti uveljavitev rešitev iz veljavnega zakona, ki ga je konec lanskega leta sprejela prejšnja koalicija. Če bo predlog Bešiča Loredana sprejet, bi namreč zakon prejšnje koalicije nehal veljati.
Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, velja že od konca lanskega leta, a ključne spremembe v sistemu bi prinesel z začetkom prihodnjega leta. Takrat pa bi lahko nastale zelo velike težave, saj bi se lahko celo zgodilo, da bi morali sedanji stanovalci zapustiti domove za starejše. 1. januarja 2023 bo namreč uveljavljena drugačna rešitev za institucionalno oskrbo in za oskrbo družinskega člana. Ker pa ima veljavni zakon toliko pomanjkljivosti, nihče ne izpolnjuje pogojev za pridobitev teh pravic. To je problem predvsem zato, ker zakon prejšnje vlade ljudem hkrati ukinja dosedanje pravice.
Sedanja koalicija je enkrat že poskusila zamakniti roke iz zakona prejšnje koalicije. Z novelo zakona, ki jo je državni zbor sprejel junija, bi se roki prestavili iz 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. Vendar je SDS, ki je bila v prejšnji koaliciji, zdaj pa je v opoziciji, ta zamik preprečila z referendumom, ki bo 27. novembra. Ker bo treba na uradno potrditev rezultatov čakati približno dva meseca, bodo znani po 1. januarju, zato bodo, kot je na primer opozorila služba vlade za zakonodajo, rešitve iz zakona prejšnje vlade v vsakem primeru stopile v veljavo.
Ministrstvo za zdravje želi to torej preprečiti z naglim sprejemom novega zakona. Osnutek zakona, ki smo ga pridobili neuradno, je vsebinsko sicer zelo podoben veljavnemu zakonu, ki ga je sprejela prejšnja koalicija. Drugačni pa so roki. Rešitve iz zakona bi namreč stopile v veljavo šele 1. oktobra 2024. Še pred tem, najpozneje do konca avgusta 2024, pa bi državni zbor sprejel ločen zakon o obveznem prispevku za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Prejšnja vlada je sicer Evropski komisiji obljubila, da bo tak prispevek uvedla do konca leta 2025.
Želijo tudi novo celovito ureditev
Po naših neuradnih informacijah je ministrstvo zainteresirano javnost pozvalo, naj svoja mnenja in stališča pošljejo do petka. Nato jih bo ministrstvo predvidoma naslednji teden povabilo na sestanek, da se poskusijo v čim večji meri uskladiti. “Nadejamo se, da bodo skupna prizadevanja rezultirala v besedilu osnutka zakona, ki bo področje dolgotrajne oskrbe celovito, na novo in pravno ustrezno uredil, s tem pa omogočil izvajanje sistema v praksi,” je v pozivu, priloženem zakonu, zapisala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic.
Nastavki nove celovite rešitve iz osnutka zakona niso jasno razvidni, saj je vsebina zelo podoben veljavnemu. Ima samo 93 členov ali 65 manj kot sedanji, a to je v precejšnji meri posledica dejstva, da nameravajo iz veljavnega zakona izbrisati vse določbe o pogojih za pridobitev koncesij in veliko določb o nadzoru. Iz veljavnega zakona so odstranili tudi institut prostovoljne pomoči pri izvajanju dolgotrajne oskrbe, ne pa na primer instituta denarnega prejemka, ki je v zakonu prejšnje vlade zmotil politike, ki so člani aktualne koalicije.
Deležniki in koalicijske stranke po naših informacijah osnutka še niso preučili. Po nekaterih neuradnih informacijah pa so ob hitrem pregledu opazili prav to, da je podoben sedanjemu. Sprašujejo se, v kolikšni meri ga namerava vlada še spremeniti.
Nedavno je sicer mesto vodje službe za dolgotrajno oskrbo zapustila Tanja Petkovič, nadomestila pa jo je Anita Jacović. Tanja Petkovič nam je pojasnila, da ostaja svetovalka ministra Bešiča Loredana, a se želi posvetiti področju družinske medicine, saj je po poklicu družinska oziroma domska zdravnica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje