Je SDS na enem referendumu zmagala še pred glasovanjem?

Slovenija 01. Nov 202206:3223 komentarjev
SDS referendum podpisi
Foto: Borut Živulović/BOBO

SDS želi z referendumom o dolgotrajni oskrbi aktualni koaliciji preprečiti zamik uveljavitve pravic do institucionalnega varstva in do oskrbovalca družinskega člana. To pa bi se po mnenju nekaterih zgodilo ne glede na rezultat referenduma. Ker bo treba tako dolgo čakati na podatke o umrlih volilnih upravičencih, bodo rezultati referenduma uradno potrjeni šele naslednje leto. Pravici bosta zato stopili v veljavo, potem pa jih morda ne bo več mogoče zamakniti.

Čez slab mesec dni bodo volilke in volilci na referendumih, ki jih je sprožila opozicijska SDS, odločali o treh vladnih zakonih. Za enega od njih pa vse več informacij kaže, da je morda SDS svoj cilj uresničila že s tem, da referendum bo.

Rokov, ki so se iztekli, načeloma ni mogoče podaljševati

Z referendumom o dolgotrajni oskrbi želi SDS doseči, da bi že od 1. januarja naprej veljala drugačna ureditev pravic do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do oskrbovalca družinskega člana. Tak rok je določen v veljavnem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je konec lanskega leta sprejela koalicija pod vodstvom SDS. Aktualna vlada pa želi uveljavitev teh dveh pravic zamakniti za eno leto, začetek bi torej prestavila na 1. januar 2024. Na referendumu, ki bo 27. novembra, bodo volilni upravičenci glasovali o tem zamiku.

Že zato, ker referendum bo, je jasno, da bosta pravici 1. januarja stopili v veljavo. Državna volilna komisija bo namreč rezultate referenduma potrdila šele 24. januarja, piše v rokovniku, ki je dostopen na spletni strani komisije.

Zato bi lahko imela koalicija težavo, tudi če bo na referendumu njena zakonska sprememba potrjena. Po 1. januarju bi namreč zamik uveljavitve pravic pomenil “retroaktiven poseg v konzumirano” ureditev, je opozorila služba vlade za zakonodajo. Pravice bodo konzumirane s prvim januarjem, ko bodo stopile v veljavo, z zamikom pa bi se vanje poseglo za nazaj, torej retroaktivno. “Rokov v zakonu, ki so se že iztekli, načeloma ni dopustno podaljševati,” je zapisala služba vlade za zakonodajo v mnenju glede referenduma o dolgotrajni oskrbi. “Temu in posledicam navedenega bi veljalo nameniti posebno pozornosti,” so še dodali.

Težava za predsednico oziroma predsednika

“Soglašam s stališčem službe vlade za zakonodajo glede prepovedi retroaktivnosti zakona,” nam je odgovoril Igor Kaučič s katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Ob tem je poudaril, da zakona o dolgotrajni oskrbi še ni preučil, ampak da komentira možnost retroaktivnega posega v uveljavljene pravice.

V tem primeru lahko nastane resna težava, je opozoril. “Predsednik republike, ki zakone razglaša, bo lahko imel resne pomisleke, ali naj zakon, ki je v tem delu protiustaven, sploh promulgira oziroma razglasi,” pravi.

“V dosedanji praksi se spomnim vsaj enega primera, ko je bil kljub opozorilom o retroaktivnosti zakon uveljavljen, kasneje pa je ustavno sodišče retroaktivnost ugotovilo in zakon v tistem delu razveljavilo,” dodaja.

Černač: Vprašanje je brezpredmetno

Iz SDS nismo dobili odgovora na vprašanje, ali so se zavedali pomena datuma potrditve rezultatov referenduma. “Zakon iz leta 2021 velja, škodljiv zakon vlade Roberta Goloba pa ne velja, ker bodo o njem odločali ljudje na referendumu. Vsi, ki jim zakon nalaga obveznosti in roke, so jih dolžni spoštovati, nam je včeraj odgovoril poslanec SDS Zvone Černač. Zato je vprašanje o tem, ali bi bil zamik uveljavitve pravic nemogoč, zanj brezpredmetno. “Če bi delo nadaljevala prejšnja vlada, bi se zakon uveljavil s 1. januarjem,” je še poudaril.

SDS referendum
Borut Živulović/BOBO

Černač je že ob napovedi referenduma vlado pozval, naj se zaradi možnosti, da zakon pade, začne pripravljati na uveljavitev pravic. V primeru referendumske zavrnitve zamika uveljavitve bo namreč ostalo samo še mesec dni časa in to bi bilo premalo, je pojasnil na novinarski konferenci v juliju.

V koaliciji so sicer želeli, da bi bili referendumi prej, in sicer na dan drugega kroga predsedniških volitev. Največji opozicijski stranki pri tem očitajo, da je zavlačevala z vložitvijo podpisov. Vendar bo drugi krog predsedniških volitev 13. novembra, kar ni dovolj zgodaj, da bi državna volilna komisija poročilo o izidu sprejela pred koncem letošnjega leta. Za to potrebuje 58 dni od dneva glasovanja. Rezultati referenduma bi bili tako pred koncem leta potrjeni samo, če bi bilo glasovanje pred 3. novembrom. O razlogu za dolgotrajno čakanje na potrditev pišemo na koncu članka.

Niso pripravljeni na 1. januar

Minister za delo Luka Mesec je torek prejšnji teden dejal, da se z zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pogovarjajo o tem, kako ravnati po 1. januarju. Možnih potez ni podrobneje predstavil. “Gre za zadeve, ki so še v fazi usklajevanj,” pa so nam takrat odgovorili z ZZZS, ki mu je prejšnja vlada določila osrednjo vlogo v sistemu dolgotrajne oskrbe.

V sredo smo ministrstvu za delo in ministrstvu za zdravje, ki si delita pristojnost za dolgotrajno oskrbo, poslali prošnjo za dodatna pojasnila, vendar se še niso odzvali.

Zelo jasno pa je Mesec povedal, da na uveljavitev pravic s 1. januarjem niso pripravljeni. Problem naj bi bila predvsem nova ureditev pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Luka Mesec
Žiga Živulović jr./BOBO

V Sloveniji institucionalno oskrbo že imamo, to so predvsem domovi za starejše občane. Po zakonu prejšnje vlade pa bi moral ZZZS na novo oceniti upravičenost ljudi do storitev, domovi pa bi se morali razvrstiti v nove kategorije. Na zavodu so večkrat opozorili, da je zakon pomanjkljiv, v nasprotju s samim seboj ter neizvedljiv.

Poleg tega ZZZS nima kadrovskih in organizacijskih pogojev, da izvede naloge, ki jih dobiva, je opozoril Mesec. “Sami so povedali, da bi s 1. 1. 2023 potrebovali 100 do 150 ocenjevalcev in informacijski sistem, če bi hoteli ta zakon začeti izvajati,” je dejal.

To je eden od razlogov, zaradi katerih Mesec svari pred uveljavitvijo zakona prejšnje vlade. Če se to zgodi, bo oskrbovancem domov za starejše grozilo, da bodo odpuščeni iz doma ali da bo njihov dom zaradi finančnih težav propadel, je dejal.

Vladna novela zakona o dolgotrajni oskrbi, o kateri bomo odločali na referendumu, ima sicer še eno vsebinsko rešitev, ki pa ni povezana z roki za uveljavitev pravic ali s spremembo sistema. Zagotavlja namreč 30 milijonov evrov za pokritje stroškov, ki jih imajo domovi za starejše zaradi novih kadrovskih normativov. V SDS tej rešitvi niso nasprotovali, so pa menili, da je možno potreben denar pravočasno zagotoviti kljub referendumski blokadi zakona.

referendum glasovanje
Borut Živulovič/BOBO

47 dni čakanja na podatke o umrlih

Zakaj bo sploh treba za potrditev rezultatov referenduma čakati do 24. januarja oziroma 58 dni od dneva glasovanja? Razlog je v tem, da bo ministrstvo za notranje zadeve šele 47 dni po dnevu glasovanja, torej 13. januarja, državni volilni komisiji poslalo podatek, koliko volilnih upravičencev je umrlo od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja. Po prejemu podatkov pa morajo občinske volilne komisije preveriti, ali je kdo od umrlih pred smrtjo glasoval.

47-dnevni rok je določen v sklepu volilne komisije iz leta 2015. DVK ga je določila na podlagi analize notranjega ministrstva o tem, koliko časa traja vnos podatkov o smrtih v matični register.

“S tehničnega vidika lahko zagotovimo podatke o številu umrlih volivcev na kateri koli dan in celo glede na uro smrti, vendar le za smrti, ki so kot take vnesene v matični register,” pojasnjujejo na ministrstvu.

Na podlagi analize vpisov smrti pa so ugotovili, da se podatek o smrti, ki je nastala na območju Slovenije, vnese v matični register v povprečju v štirih dneh, smrt, ki je nastala v tujini, pa v povprečju v 47 dneh.

Čeprav je to zelo malo verjetno, obstaja možnost, da bi bil podatek o številu umrlih odločilen. Eden od pogojev, da zakon na referendumu pade, je tudi udeležba. Proti zakonu mora na referendumu v tem primeru glasovati najmanj petina vseh volivcev, kar pomeni 339.066 volilvcev (27. novembra). V nasprotnem primeru je zakon potrjen ne glede na rezultat glasovanja. Drugi pogoj za zavrnitev zakona je, da proti glasuje več volilcev kot za. Ker število umrlih zniža število volilnih upravičencev, zniža tudi zahtevani kvorum.

Volilni imeniki so sestavljeni 15 dni pred dnevom glasovanja. Letos pa je v Sloveniji do avgusta vsak mesec umrlo od 1616 do 2138 oseb.

Po zadnjih podatkih naj bi imelo 27. novembra možnost glasovanja 1.695.330 volilnih upravičencev. Kvorum bi bil tako dosežen, če bi proti uveljavitvi posameznega zakona glasovalo vsaj 339.066 volivcev.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar