Zaradi neustreznih rokov se vladi premierja Roberta Goloba začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi 1. januarja 2023 zdi preuranjen. Vlaga je zato predlagala, da se začetek izvajanja zakona zamakne za eno leto.
Vlada premierja Roberta Goloba je predlagala preložitev začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. “Ker je trenutna zakonska vsebina in vsebina podzakonskih aktov pomanjkljiva in zato ne omogoča izvajanja zakona v praksi, je nujno in neodložljivo, da se datum izvajanja zakona zamakne,” so prepričani v vladi. Predlagano spremembo oziroma zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dolgotrajni oskrbi je vlada državnemu zboru poslala v obravnavo po nujnem postopku.
Ker je zakon o dolgotrajni oskrbi sistemski zakon, ki bistveno spreminja delovanje obstoječih izvajalcev, je začetek izvajanja zakona 1. januarja 2023 preuranjen, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti. V luči tega je ministrski kabinet predlagal, da se njegovo izvajanje začne leto dni kasneje, torej 1. januarja 2024. “V vmesnem času pa se bodo pripravile nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov,” so zapisali.
Zakon o dolgotrajni oskrbi ima velike finančne posledice in naslavlja velik del populacije, zaradi česar vlada premierja Goloba meni, da morajo biti roki, ki jih zakon vsebuje, ustrezni za izvedbo aktivnosti za vzpostavitev sistema. Kot so sporočili, je “opredelitev primerne časovnice za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske, podporne ter informacijske rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe”. Poudarili so tudi pomen naslovitve vprašanja financiranja zavarovanja dolgotrajne oskrbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!