Po tem, ko je Slovenija aprila letos dobila prvih 50 milijonov iz mehanizma za okrevanje in odpornost, vlada zdaj v potrditev Bruslju pošilja spremenjeni načrt, ki celotno financiranje zmanjšuje z 2,5 na 2,16 milijarde evrov. Glavni razlog je v tem, da Sloveniji zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021 pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev, na projekte pomembno vpliva inflacija, vlada pa se zaradi počasnega napredka protipoplavnih ukrepov odreka tudi 160 milijonom evrov posojil. Z Brusljem se je pogajala tudi o zamiku nekaterih reform.
Vlada je potrdila predlog sprememb načrta za okrevanje in odpornost. Gre za revizijo dokumenta, ki ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije (EU) in predstavlja reformni program Slovenije ter podlago za črpanje denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Sprememba je v prvi vrsti posledica zmanjšanja nepovratnih sredstev, ki pripadajo Sloveniji, za 286 milijonov evrov. Razlog za to so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021 od prvih ocen, zaradi česar se je predvidena višina nepovratnih sredstev zmanjšala z 1,78 na 1,49 milijarde evrov.
Vlada je posledično zdaj izločila nekaj projektov, pri tem pa, kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kot ključno merilo vzela izvedljivost projekta. Gledala je torej, pri katerih projektih obstaja tveganje, da do konca 2026 ne bodo končani. V tem primeru namreč tudi denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost ne bi dobili.
Kot smo poročali, je po usklajevanjih z izvajalci in tudi Evropsko komisijo vlada s seznama projektov med drugim izvzela projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, kjer se časovnica zamika. Vlada sicer zagotavlja, da bo klinika zgrajena, le da z domačimi sredstvi ter po realnejši časovnici. UKC Maribor je po vladni odločitvi znova pozval, da v štajerski prestolnici zaradi dotrajanosti trenutne klinike potrebujejo novo.
Zmanjšali tudi povratna sredstva
Zaradi neizvedljivosti nekaterih projektov se tudi predvidena povratna sredstva zmanjšujejo s 705 na 545 milijonov evrov. Gre za protipoplavne ukrepe, kjer se časovnica prav tako zamika, zato vlada predvideno evropsko financiranje zmanjšuje s prvotnih 280 na 120 milijonov evrov.
Na drugi strani pa je Slovenija dobila dodatnih 122 milijonov evrov za energetiko in zeleni prehod. Po 20 milijonov evrov bomo imeli na voljo za naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov in krepitev distribucijskega omrežja električne energije. Poleg tega pa še 40 milijonov evrov za vlaganja v infrastrukturo za alternativna goriva v prometu ter 42 milijonov evrov za razogljičenje v gospodarstvu.
Pristojni ministrstvi, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, morata zdaj pripraviti razpise, na katere se bodo upravičenci lahko prijavili in črpali denar. Kdaj to bo, še ni znano.
| JULIJ 2021 | JULIJ 2023 | |
| Nepovratna sredstva | 1.780 | 1.490 |
| Povratna sredstva | 705 | 545 |
| Nepovratna sredstva RepowerEU | 0 | 122 |
| SKUPAJ | 2.485 | 2.157 |
Drugi zahtevek še letos
Slovenija je prvih 50 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost dobila aprila letos.
Nekatere države so hitrejše pri črpanju, a po navedbah vira z ministrstva predvsem zato, ker so v načrt uvrstile projekte, ki so bili že pripravljeni, medtem ko Slovenija takih ni imela.
Drugi zahtevek bomo po oceni ministrstva poslali še letos, po pričakovanjih pa bomo vključili drugi in tretji obrok nepovratnih sredstev ter prvi obrok povratnih.
Se nam to izplača?
Čeprav Sloveniji pripada poldruga milijarda nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, to ne pomeni, da so te naložbe za nas zastonj.
Za financiranje reformnega programa se Evropska komisija namreč zadolžuje, državam pa ponuja nepovratna in povratna sredstva (oziroma posojila). Denar za odplačevanje posojil bo šel iz evropskega proračuna, v katerega pa vplačujemo davkoplačevalci držav članic, zato se poraja vprašanje, ali bo financiranje projektov v tem krogotoku na koncu za nas sploh ugodnejše, kot če bi projekte financirali sami.
Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo glede na to, da je Slovenija neto prejemnica EU sredstev (v proračun EU vplačuje manj kot dobi) in da ima Evropska komisija boljšo boniteto kot mi, s tem pa cenejše zadolževanje, neto učinek za Slovenijo pozitiven. Po drugi strani pa je izvedba projektov prek načrta pogojena s precej tesnimi časovnicami, kar lahko zviša ceno naložbe.
V Bruslju striktni glede reform
Slovenija si je zaradi precej optimistične časovnice nekaterih mejnikov, ki so pogoj za črpanje sredstev, zadnje mesece prizadevala tudi za njihovo prilagoditev.
Tako je po navedbah v spomladi sprejetih izhodiščih med drugim želela, da se izločita reforma energetske prenove stavb javnega sektorja (tu je šlo za načrt ustanovitve posebnega sklada za te obnove) ter začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi ‘krizne’ sheme skrajšanega delovnega časa.
A Evropska komisija naj bi bila tu precej striktna. Tako naj bi dopustila nekaj manevrskega prostora pri sami izvedbi (na primer zamik časovnice ali prestavitev mejnika v kasnejši obrok), ne pa tudi pri ciljih ali samem naboru reform. Zastopala naj bi stališče, da je načrt za okrevanje in odpornost reformni program države, ne pa vsakokratne vlade.
Pri nekaterih mejnikih je vlada vendarle uspela izpogajati spremembe. Na primer, pri energetski prenovi stavb naj bi se zdaj namesto ustanovitve sklada za energetsko prenovo stavb javnega sektorja, ki bi moral z delom začeti konec letošnjega leta, zdaj dogovorili, da država najprej pripravi akcijski načrt. Problem za slovensko stran je bil, da sklad ne bi imel vira financiranja.
Medtem v načrtu ostajajo naše zaveze, da bomo izvedli pokojninsko, zdravstveno reformo, reformo plač v javnem sektorju in dolgotrajne oskrbe. Pri vseh je pogoj tudi, da so javnofinančno vzdržne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje