Kandidatka Gibanja Svoboda za predsednico države Marta Kos se je odzvala na navedbe nekdanjega predsednika Milana Kučana za N1, da bi bilo sistemsko nesprejemljivo, če bi imela stranka Gibanje Svoboda v rokah tri najpomembnejše politične funkcije v državi. Mar ni nekoliko nedemokratično ljudem jemati pravico, da demokratično izberejo svojo kandidatko, s tem, da jo že vnaprej izločiš iz igre kot "sistemsko nesprejemljivo", se v svojem zapisu sprašuje Marta Kos. Pri tem ne varčuje z ostrimi besedami na račun najresnejših tekmecev v predsedniški tekmi, Nataše Pirc Musar in Anžeta Logarja.
Ko je odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar sporočila, da se podaja v predsedniško tekmo, je med svojimi podporniki posebej izpostavila nekdanja predsednika državeMilana Kučana in Danila Türka. Na vprašanje, zakaj se je odločil za podporo Pirc Musar oziroma ali bi morda lahko kot predsedniško kandidatko podprl tudi podpredsednico Gibanja Svoboda Marto Kos, je Kučan takrat za N1 dejal, da glede Marte Kos in njenih sposobnosti nima pomislekov, da pa ima sistemskega.
Bobo
Kot sistemsko nesprejemljivo je Kučan ocenil, da bi tri ključne položaje v državi – predsednika republike, predsednika vlade in predsednico državnega zbora – zasedali trije vodilni ljudje iste stranke. “To je z vidika načela delitve oblasti vprašljivo. To bi bila moja zavora, če bi se moral opredeliti do kandidature Marte Kos,” je takrat za N1 še dodal Kučan.
“Razumem legitimnost pomisleka prvega predsednika in verjamem v njegovo dobronamernost. A še toliko bolj verjamem v lastno sposobnost samoomejevanja, zato bi veljalo ta legitimni očitek najprej skupaj premisliti, nato pa tudi uveljaviti nekaj dodatnih varovalk.” Tako pa v zapisu, ki ga je danes objavila tudi na svoji spletni strani, na Kučanove pomisleke odgovarja Marta Kos, ki bo na letošnjih predsedniških volitvah kandidirala s podporo vladajoče stranke Gibanje Svoboda. Ob tem poudarja, da prvega predsednika samostojne Slovenije zelo spoštuje.
Borut Živulović, Bobo
Zapis Marte Kos je nedvomno nastal (tudi) zaradi zavedanja podpredsednice Gibanja Svoboda, da ji lahko prav očitki o nesprejemljivosti monopola ene politične stranke nad ključnimi funkcijami države v tekmi za predsedniški položaj pomembno zmanjšajo možnosti za izvolitev. Vpliv tega očitka se morda odraža tudi v prejšnji teden opravljenih javnomnenjskih merjenjih agencije Mediana za Delo in TV Slovenija.
Po teh merjenjih namreč Marta Kos precej zaostaja za Natašo Pirc Musar pa tudi za poslancem SDS Anžetom Logarjem, ki se bo, tako kot bivša informacijska pooblaščenka, v predsedniško tekmo podal s podpisi volilk in volilcev. Če bi bile predsedniške volitve včeraj, se po anketah Mediane Marta Kos ne bi uvrstila v drugi krog, to bi uspelo Nataši Pirc Musar in Anžetu Logarju.
BOBO
Podpredsednica Gibanja Svoboda v svojem zapisu, ki smo ga na N1 pridobili pred objavo na njeni spletni strani, tudi izpostavlja, da delitev oblasti pomeni delitev na izvršno, zakonodajno in sodno oblast, ne pa delitve oblasti med stranke ali funkcij med domnevno neodvisne kandidate. Poudarja, da živimo v strankarskem sistemu in da ni nikjer zapisano, da bi morala biti kandidatka za predsednico republike nestrankarska. “Ravno neodvisna in vesti zavezana predsednica ali predsednik republike lahko skrbi za to, da so stroge meje med vsemi tremi vejami spoštovane,” ocenjuje.
Napoveduje, da si bo prizadevala tako za imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta, torej za neodvisnost sodne veje oblasti od zakonodajne, kot za možnost ustavnega veta oziroma za neodvisnost zakonodajne od izvršne oblasti. Opisuje se kot osebo, ki ni nikoli bežala pred problemi in tega tudi v prihodnje ne bo počela, ki je in bo vedno mislila s svojo glavo …
Marta Kos spomni tudi na besede Janeza Drnovška iz časa njegove kandidature za predsednika države. Na vprašanje, ali se ne bo v primeru njegove izvolitve okrepil monopol ene stranke, je odgovoril, da bo z njegovim morebitnim odhodom na predsedniško funkcijo stranka izgubila, saj se bo morala na novo vzpostaviti. “Toda pred takšnimi odločitvami v resnici ni dileme: vedno se je treba postaviti v dobro skupnega, ne stranke. So pa v parlamentarni demokraciji prav stranke instrument, s pomočjo katerega je skupno dobro mogoče učinkovito doseči,” je zapisala.
Kot nesprejemljivo je ocenila, da je zato, ker za predsednico države kandidira kot podpredsednica Gibanja Svoboda, “sistemsko nesprejemljiva”, čeprav je svoja “kritična stališča vedno izražala kot nestrankarska, neodvisna državljanka”. Kot primer takšnega neodvisnega ravnanja je navedla svoj izstop iz diplomacije, “ki jo je zunanji minister Janševe vlade Anže Logar vpenjal v višegrajski voz kršitev vladavine prava, medijskih svobod in človekovih pravic”.
Egon Parteli/N1
Logarja je Marta Kos v svojem zapisu ocenila kot “vedno strogo strankarskega človeka”, in to “v stranki, ki ima notranjo avtoritarno strukturo izdelano tako rekoč do popolnosti. Zdaj prav njega naslavljajo kot nestrankarskega kandidata, ker kandidira s podpisi volilk in volilcev. Prizor bi bil smešen, če ne bi bil tragičen,” je dodala.
Ostra je v svojem zapisu tudi do protikandidatk Nataše Pirc Musar in Nine Krajnik. Prva je v N1 STUDIO poudarila, da se s stališčem Milana Kučana o sistemski nesprejemljivosti obvladovanja treh ključnih funkcij v državi s strani ene stranke strinja. “To se mi zdi kar nekoliko ‘orbanovsko’,” je dejala Pirc Musar.
Krajnik pa je v morebitnem takšnem razpletu predsedniških volitev prepoznala “ogrožanje ustavnosti”.
Aljaž Uršej/N1
“Zlorabo legitimnega predsednikovega pomisleka čutim kot premišljen poskus izločiti me iz tekme, še preden se je ta sploh dobro začela: me dobesedno diskvalificirati. Primerjave z Orbanovo politiko so nevredne umirjene, poštene in resnicoljubne politične debate,” je Kos v svojem zapisu še zlasti ostra do Pirc Musar. Ob tem je dodala, da ni mogoče potegniti prav nobenih vzporednic niti med Gibanjem Svoboda in Orbanovim Fideszom, niti med Viktorjem Orbanom in Robertom Golobom, niti med trenutnim političnim sistemom v Sloveniji in na Madžarskem.
Naredila pa je še korak naprej. Primerjava z Orbanovo politiko po njenih besedah “še najbolj kaže na to, da je tisti, ki jo izreka, pripravljen uporabljati metode, ki so bile značilne za oblast, od katere smo se prav po zaslugi zmagovalnega zavezništva med naprednimi strankami in civilno družbo poslovili na zadnjih parlamentarnih volitvah”.
Začuden pogled ob Golobovih besedah
Ob predstavitvi kandidature Marte Kos za predsednico države je prvak stranke Gibanje Svoboda Robert Golob Kučanove pomisleke ocenil kot “iz trte izvite”. Izpostavil je, da je bil tudi Janez Drnovšek, ki je bil po Golobovi oceni najboljši predsednik države doslej, predsedniški kandidat tedaj največje vladne stranke LDS. “Škoda, da je te pomisleke izrekel bivši predsednik države, ki je bil, preden je kandidiral za predsednika republike, sicer predsednik zveze komunistov. Sam nekdanjega predsednika Milana Kučana spoštujem, mogoče pa tudi on včasih ustreli kakšnega kozla,” je tedaj dejal Golob. Začuden pogled Marte Kos ob teh besedah je nazorno pokazal, da tako ostre reakcije Goloba ni pričakovala.
Foto:Žiga Živulović jr./Bobo
V nadaljevanju svojega zapisa Marta Kos izpostavlja še vrsto drugih vprašanj. Od tega, ali ni nekoliko nedemokratično, da kandidatko vnaprej izločiš iz igre kot “sistemsko nesprejemljivo”, do tega, ali ni podcenjevalno kalkulirati, da bo prvo predsednico nekdo upravljal: “Kaj pa, če se val svobode ravno ne sme ustaviti pri vladnem projektu, ampak ga je treba v zmagovitem zavezništvu s civilno družbo, z volilci in volilkami, peljati naprej v nove zmage?”
“Neodvisnost kandidatk in kandidatov se ne bo dokazovala s praznimi besedami ne s prilizovanjem ne z lažnim distanciranjem. Poimenovanje kandidatov, ki so bili ali so člani strank, za nestrankarske, ker kandidirajo s podpisi volilk in volilcev, je hipokrizija. Skrivanje strankarske pripadnosti prej govori o preveliki, usodni odvisnosti od določene stranke kot pa o njihovi neodvisnosti. Neodvisnost se bo zares izkazala v odločnih stališčih do aktualnih vprašanj, kritični drži do vseh družbenih akterjev, predvsem pa v državniškem pogumu postaviti se za državo – in to državo, kakršna mora Slovenija šele postati. Kandidiram za predsednico države prihodnosti, ne preteklosti,” je svoj zapis zaključila Marta Kos.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje