Supervolilno leto v Sloveniji se nadaljuje s prvimi napovedmi kandidatur za jesenske volitve za predsednika republike. Javno, na novinarski konferenci, so doslej kandidaturo najavile tri ženske – pravnica Nataša Pirc Musar, psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik, ki bosta zbirali podpise volivcev, ter danes še podpredsednica vladajoče stranke Gibanje Svoboda Marta Kos. V N1 STUDIO sta se prvič iz oči v oči srečali Nataša Pirc Musar in Nina Krajnik. Marta Kos se zaradi poti v Švico pogovora ni mogla udeležiti.
Nataša Pirc Musar je ob začetku oddaje ponovila stališče, da se je za kandidaturo za predsednico republike odločila s podporo volivk in volivcev in ne s podporo katere od strank. “Nikoli nisem bila članica nobene stranke, tudi v prejšnjem režimu nisem bila članica partije,” je povedala Pirc Musar in ob tem dodala, da je funkcija predsednika republike predvsem takšna, ki mora biti neodvisna od katerekoli dnevne politike.
“Predsednik oziroma predsednica republike je tisti, ki mora tudi vladajočim nastaviti ogledalo,” meni Pirc Musar, ki pa je potrdila, da so jo v preteklosti že številne stranke snubile, da bi se jim pridružila.
“Tudi jaz nisem članica nobene stranke, moja drža pri delu je bila neodvisna in zato tudi suverena, kritična in tudi konstruktivna. Na politično pot sem se podala s temi vrednotami. In cilje povezovanja je možno doseči samo na ta način,” je povedala kandidatka za predsednico republike Nina Krajnik. Ob tem pa je poudarila, da si želi, da se stranke same prepoznajo v njenem programu in ponovila, da je njen cilj politika povezovanja tako levih in desnih volivcev.
Pirc Musar: Kučan ima prav, to bi bilo “orbanovsko”
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je pred dnevi povedal, da se mu zdi sistemsko nesprejemljivo, da bi stranka Gibanje Svoboda imela tri najvišje funkcije v državi: predsednico državnega zbora, predsednika vlade in predsednico republike; za predsednico v imenu Gibanja Svoboda kandidira Marta Kos.
Na vprašanje o tem je Golob danes dejal, da “Kučan včasih ustreli tudi kakšnega kozla”. Nataša Pirc Musar, katere kandidaturo podpira tudi Kučan, se je na to odzvala takole: povedala je, da se s stališčem Milana Kučana strinja, saj gre za politično-sistemski problem, če ima ena stranka vse niti v državi. “To se mi zdi kar nekoliko “orbanovsko,” je dejala Pirc Musar.
Ali Slovenija potrebuje ozdravitev?
Nina Krajnik, ki sicer pravi, da naša družba potrebuje ozdravitev, je povedala, da nobena družba ni povsem zdrava in da si tukaj ne moremo delati nekih iluzij. Ob tem se je sicer strinjala, da Slovenija mora veliko storiti na področju človekovih pravic, pravni državi, a da se je treba vprašati, zakaj ti sistemi pri nas šepajo. “Slovenija je izjemno groba družba, izjemno maščevalna in tudi kruta,” je povedala Krajnik in ponovila svojo predpostavko politike singularnega.
Nataša Pirc Musar pa jo je prosila, če lahko razloži, kaj pomeni izraz singularna politika, saj ga sama ne razume. Krajnik ji je odgovorila, da to pomeni, da se zavzemamo za unikatnost in neprimerljivost nekoga z drugim ter da “ta razlika med nami ni vzrok sovraštva, ampak nas povezuje”.
Pirc Musar je Krajnik očitala, da se njena politika, ki jo zagovarja, ne sklada s tem, kar piše po Twitterju, ko jo je označila, da je kandidatka levih privatizerjev: “Ne vem, od kod ta oznaka, da sem jaz stara leva privatizerka. In tukaj iz vas veje nekaj demagogije in malce sovražnosti do drugače mislečih.” Krajnik pa ji je odgovorila, da sama v tem ne vidi ničesar žaljivega, saj “izraz levi privatizerji, ki sem ga sama uvedla v zadnjem mesecu, označuje tiste ljudi, ki so na ta način strukturno del sistema in so od njega tudi imeli korist, tako medijsko in ekonomsko”.
Kdaj se mora predsednik republike oglasiti o perečih temah?
Na vprašanje, ali se mora predsednik republike oglašati o pomembnih zadevah v državi, je Pirc Musar povedala, da je potrebno, da se predsednik oglasi, ampak takrat ko je to potrebno. “Ko je potreba, da se oglasi, ne sme biti tiho. Saj s tem, ko si tiho, pristajaš na to, da se strinjaš s tem, kar se dogaja v tem. Ampak ne mislim kritizirati predsednika Pahorja, saj ima vsak svoj način vodenja, a sem včasih res pogrešala, da bi se oglasil. Predsednik more imeti z moralno avtoriteto svoje mnenje in ga tudi zagovarjati,” je povedala Pirc Musar.
Tudi Nina Krajnik pravi, da se bo, če bo izvoljena za predsednico republike, oglašala glede pomembnih tematikah: “Smo blizu področja, kjer divja vojna, obeta se nam kriza, tako gospodarska, prehrambna in energetska. To so vse občutljive teme. Jaz si želim biti predsednica vseh. Predvsem tistih, ki so žrtve tega sistema. Kako jih slišati in voditi razpravo z njihovimi predstavniki.”
Kaj kandidatki menita o pravici žensk do splava?
Kandidatki je voditelj Miha Orešnik soočil še z enim zelo perečim problemom, ki je trenutno v ZDA zelo aktualna: pravico žensk do splava. Nina Krajnik se do tega področja ne želi opredeliti, saj “politika singularnega zahteva to, da ne more nihče kategorizirati in vnaprej vsiljevati neke odločitve, ki jo bo nekdo sprejel. To je pravno vprašanje, klinično, šele zatem je to politično vprašanje. In ker ne poznamo vseh teh singularnih zgodb, se ne moremo odločati na osnovi nekih hegemonskih prepričanj.”
Nataša Pirc Musar pa je o tej pereči temi povedala, da bo o pravici žensk do splava jasno in glasno izrazila svoje mnenje, saj “je to pravica, ki so si jo ženske izborile z mnogo muk in čez težka leta”. Poudarila je še, da je zelo pomembno, kdo v Sloveniji sedi na vrhovnem in ustavnem sodišču, saj se tam sprejemajo tako pomembne odločitve. “Osnovna pravica ženske mora ostati in zanjo se bom borila do svoje zadnje biti. In vedno bom jasno in glasno povedala, da je to pravica, ki jo imamo v Sloveniji že dolgo. Prav je, da ostane in da se je nihče ne dotika,” je povedala Pirc Musar in dodala, da bo o tej temi zelo glasno.
O pristojnostih predsednika republike
Beseda je nanesla tudi o pristojnostih predsednika republike, ki ima bolj ali manj v Sloveniji le protokolarno vlogo. Pirc Musar meni, da bi moral imeti predsednik večje pristojnosti, kot je recimo imenovanje sodnikov, saj bi se s tem ta tema umaknila iz odločanja državnega zbora. “Je pa recimo predsednik Pahor našel določene poti, kako tej funkciji dati neko večjo veljavo. S tem mislim na predsednikova odlikovanja za posebne dosežke in nagrade Jabolko navdiha. To so stvari, ki jih bom, če bom izvoljena na mesto predsednice, vsekakor obdržala,” je povedala Nataša Pirc Musar.
Nina Krajnik pa meni, da bi bilo smiselno obdržati Pahorjev “element povezovalnosti”, a je rekla, da bi bilo “predsednikovo mešanje v razne podsisteme izjemno avtoritarno dejanje”. Po njenem mnenju je povečanje pristojnosti predsednika republike “izjemno spolzek teren”, a dodala, da bi bilo treba obogatiti predvsem predsednikovo angažiranje pri javnih razpravah, saj “bi tako visoka in pomembna politična figura morala javno razpravljati s civilno družbo”.
Je bilo odvetniško delo Nataše Pirc Musar kdaj tudi sporno?
Pirc Musar je bila soočena tudi z očitki glede odvetniškega dela, ko je v preteklosti branila trgovsko verigo Lidl, podjetje Aktiva Čiščenje, v teh dveh primerih je bila s strani sindikatov obtožena tudi onemogočanja in celo ustrahovanja. V borbi z mediji pa je zagovarjala tudi nekdanja zakonca Sama in Izo Login ter nekdanjo prvo damo ZDA Melanio Trump. “Zelo dobro ste opisali odvetniški poklic. Res je, odvetnik mora narediti vse, za stranko, ampak verjemite mi, da naša odvetniška pisarna ni šla preko meja tistega, v kar verjamemo,” je odgovorila Pirc Musar in zavrnila očitke, da bi kadarkoli “sindikatom natikali nagobčnike”.
Ob tem je dodala, da je treba v teh primerih, ko se presoja ali ima prav delodajalec ali sindikat, pogledati, kdo ima dejansko prav: “Nimajo vedno prav sindikati, nimajo vedno prav delodajalci, zato je delo odvetnika zelo specifično. Treba je zagovarjati in nuditi pošteno pravno varstvo tudi tistim, ki so kdaj v življenju naredili kaj narobe.” Pirc Musar je še povedala, da ima njena odvetniška pisarna že takšen privilegij, da lahko stranko tudi odklonijo: “Sama sem že marsikomu zavrnila zastopanje, ker preko svojih načel ne morem iti.”
Voditelj oddaje N1 STUDIO Miha Orešnik se je na Nino Krajnik obrnil z vprašanjem, ali je bila v preteklosti res nasilna do svojega moža, župana Moravč Milana Balažica, do njegovega očeta in do moževega nekdanjega sodelavca z občine. Milan Balažic je družinski spor leta 2019 za Slovenske novice potrdil, Nina Krajnik pa je novinarje, ki so o tem pisali, obtožila vdora na posestvo. Kaj je odgovorila Nina Krajnik, si lahko preberete tukaj.
O Twitterju in ostalih družbenih omrežjih
Nataša Pirc Musar se je v preteklosti večkrat spuščala v dolge polemike na Twitterju, zlasti z nekdanjim ministrom Žigo Turkom, zato ji je voditelj Miha Orešnik postavil vprašanje, ali bo to počela tudi kot predsednica: “Ne, seveda ne, sicer pa ne bom ukinila družbenih omrežij, saj so pomemben kanal za širjenje informacij. Na Twitterju nikoli nisem bila žaljiva, tudi gospod Turk ni bil, sva se pa besedno spopadla. Mi pa je užitek debatirati z nekom, ki je mojster besed, a razmišlja popolnoma drugače,” je odgovorila Pirc Musar in dodala, da rada na Twitterju razpravlja o perečih družbenih problemih.
Popolnoma drugačno mnenje pa ima Nina Krajnik, ki je sicer dejavna na vseh družbenih omrežjih, a na njih ne razpravlja na tak način kot Pirc Musar. “Družbena omrežja so velikokrat izvor nasilja, lahko se marsikaj reče brez kakršnih koli posledic, nič ni sankcionirano,” meni Krajnik, ki pravi, da sama spada v generacijo ljudi, ki so praktično odraščali ob razvoju družbenih omrežij.
Nataša Pirc Musar je prejšnji teden ob najavi kandidature za predsednico republike poudarila, da se bo, če bo izvoljena, pogosto oglašala, sploh takrat, ko bodo na udaru človekove pravice in pravna država. V predsedniško bitko se bo podala kot nestrankarska kandidatka s podporo volivcev, dopušča pa možnost, da bi jo katera od strank podprla. Na novinarski konferenci je predstavila tudi seznam 14 podpornikov njene kandidature, med katerimi sta tudi dva nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk.
Psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik se prav tako v predsedniško tekmo podaja kot nestrankarska kandidatka s podporo volivcev, ki prav tako ne izključuje, da bi jo morda podprla katera od političnih strank, ki bi se identificirala z njenimi idejami. Kot je včeraj povedala Krajnik, se je za kandidaturo odločila, ker so jo k njej nagovorili številni vplivni posamezniki, med drugim tudi eden od očetov slovenske Ustave Peter Jambrek. Povedala je še, da bo njen svetovalec v času kampanje Sebastjan Jeretič, podpise volivk in volivcev pa ji bo pomagal zbirati Vili Kovačič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
