Slovenski matematični fizik in profesor Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce.
Matematični fizik in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce. Pridobljeni projekt predstavlja velik uspeh tako za raziskovalca kot za fakulteto samo, so sporočili s fakultete.
ERC vsako leto izbere in financira najbolj kreativne raziskovalce in raziskovalke, da izvajajo svoje projekte v Evropi. Ponuja štiri dolgoročne in finančno bogate sheme raziskovalnih projektov, med njimi je tudi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant). Prosen je sedaj postal dobitnik že drugega tovrstnega projekta.
Robustni kvantni kaos in kvantna ergodičnost na zunanje motnje
V sklopu projekta z naslovom Quantum Ergodicity: Stability and Transitions (QUEST), za katerega je pridobil sredstva v višini 2.167.000 evrov, bo raziskoval robustnost kvantnega kaosa in kvantne ergodičnosti na zunanje motnje. Kot je poudaril, gre za osnovne raziskave na področju matematične statistične fizike.
“Ergodičnost je ena od ključnih značilnosti tipičnih sistemov z mnogo sestavnimi deli oz. tako imenovanih mnogodelčnih sistemov, ki pa jo je matematično izredno težko dokazati. V naši skupini smo v zadnjih letih identificirali eno takšno točno rešljivo paradigmo, ki ji pravimo dvojno unitarni sistemi, in kjer lahko dokažemo eksponentno hitro relaksacijo v termodinamsko ravnovesje,” je pojasnil Prosen.
Kot so s fakultete napisali v sporočilu za javnost, je študij dvojno unitarnih sistemov zadnja dva do tri leta postal zelo aktualen, saj ti sistemi med drugim ponujajo idealno platformo za testiranje kvantnih računalnikov. Ker gre za specialen razred dinamičnih sistemov, je ključno vprašanje, kako robustni so analitični mehanizmi ergodičnosti na zunanje motnje, ki pokvarijo strukturo in idealno rešljivost sistema.
Kaj je ključna hipoteza projekta?
Ključna hipoteza projekta QUEST je, da morajo biti dvojno unitarni sistemi robustni na zunanje motnje, so navedli. “Intuitivno se naslanjamo na matematično analogijo iz teorije klasičnega kaosa, ki ji pravijo strukturna stabilnost. Če uspemo vsaj delno dokazati naše hipoteze, se takoj ponuja kup zanimivih aplikacij od teorije kondenzirane snovi in kvantne informatike pa do kvantne teorije polja in holografije oz. teorije kvantne gravitacije,” je razložil Prosen. Njegova prva naloga bo sicer oblikovanje raziskovalne skupine.
Na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko bodo v mesecu septembru organizirali javno predstavitev vsebine projekta z okroglo mizo o pomenu ERC za slovenski raziskovalni prostor. Pridobitev projekta pa poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca predstavlja tudi izjemen dosežek fakultete, predvsem za njeno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.
Za fakulteto je to že 11. pridobljeni ERC projekt. Večina jih je še v teku, uspešno pa so na fakulteti zaključili dva, in sicer projekt Modal analysis of atmospheric balance, predictability and climate (MODES), ki ga je vodila Nedjeljka Žagar, ter projekt Open Many-body Non-Equilibrium Systems (OMNES), ki ga je vodil Prosen.
Evropska Unija je 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet (European Research Council – ERC) kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet. Spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk, kot tudi skrbi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi edino kriteriju znanstveni odličnosti. Do začetka Obzorja Evropa je Evropski raziskovalni svet financiral že več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk na različnih stopnjah njihove kariere in več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah. Prizadeva si pritegniti najboljše raziskovalce in raziskovalke iz vsega sveta, da bi raziskovali v Evropi. Ima sklenjene dogovore s ključnimi raziskovalnimi agencijami po svetu, da imajo njihovi raziskovalci in raziskovalke možnost za določen čas sodelovati na ERC raziskovalnih projektih v Evropi. Evropski raziskovalni svet vodi neodvisno upravljalsko telo, Znanstveni svet, ki ga sestavlja 22 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk z različnih znanstvenih področij. Trenutno mu predseduje Maria Leptin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!