Po zaključku razpisa za specializacije zdravnikov na Zdravniški zbornici Slovenije ugotavljajo, da so mladi zdravniki dobro sprejeli nacionalne razpise, ki jim omogočajo, da se za delodajalca odločijo šele po zaključku specializacije. Tako se je na nekaterih razpisanih specializacijah zgodilo, da bodo na nacionalnih programih morali izvesti izbirne postopke, med tem ko so pri znanih izvajalcih ostala prosta mesta. Število prijav na specializacije družinske medicine se v zadnjih letih povečuje. Predsednico zbornice Bojano Beović pa preseneča, da ostajajo nezapolnjena mesta za nekoč zelo priljubljene specializacije. Za katere gre in zakaj bi to lahko bilo problematično?
Na Zdravniški zbornici Slovenije po zaključku razpisa za specializacije zdravnikov ugotavljajo, da so med kandidati zadnja leta vedno bolj priljubljeni tako imenovani nacionalni razpisi. Gre za specializacije, pri katerih se zdravniki morajo zaposliti v javni zdravstveni mreži, a se za delodajalca odločijo šele po končani specializaciji, je pojasnila predsednica zbornice Bojana Beović.
“To kandidatom za specializacije omogoča fleksibilnost, da lahko med samo specializacijo zaradi družinskih razmer zamenjajo svoje okolje. Vzpostavi se tudi enakovreden odnos med bodočim delodajalcem, pri katerem specializant nekaj časa kroži, in specializantom, ki mora za pridobitev delovnega mesta izkazati prizadevnost,” je pojasnila.
Število prijav na specializacije družinske medicine od leta 2018 postopoma narašča. “Mislim, da je nerealno pričakovati, da bi se kar na enkrat od 350 zdravnikov 100 odločilo za družinsko medicino. To morda tudi ni povsem smiselno,” je rekla Beović. Poudarila je, da gre za dobro organizirano specializacijo, ki je pred kratkim spremenila kurikulum. “Mlajšim kolegom pravim, da se bodo razmere tukaj uredile, ker se toliko dela na tem.”
Na nacionalni ravni so letos razpisali 13 mest, nanje pa se je prijavilo 14 kandidatov. To pomeni, da bo potreben izbirni postopek. A so med tem pri nekaterih znanih izvajalcih specializacije družinske medicine ostala prosta mesta. Nekateri kandidati, ki so se prijavili na specializacije, kjer bo potreben izbirni postopek, so se že preusmerili drugam.
Letno sta objavljena dva velika razpisa specializacij, enega objavijo spomladi, drugega pa jeseni. Za nezapolnjena mesta nato vsak mesec ponovijo razpis.
Beović pa preseneča trend, da nezapolnjena ostajajo mesta za včasih zelo zaželene specializacije. Med njimi je izpostavila internistično stroko, hematologijo, nefrologijo in infekcijske bolezni. “Te specializacije so bile včasih zelo zaželene, imele so obsežne izbirne postopke. Sedaj ta mesta ostajajo prazna. Gre namreč za zelo intenzivna delovna mesta, ki zahtevajo vseživljenjski študij. Vendar se z njimi ne skrajšuje čakalnih dob in zato ne omogočajo skoraj nobenega dodatnega zaslužka,” je pojasnila.
Zanimiv trend opažajo tudi na področju pediatrije. Ponekod pediatri zapuščajo delovna mesta v bolnišnicah in se odločajo za delo v ambulantah. “Verjetno se tako odločajo zaradi 24-urne obremenitve v bolnišnicah,” je dodala. Izjema je Ljubljana, saj je delo v terciarnem centru zanimivo tudi s strokovnega vidika.
Ob tem je Beović poudarila, da je v Sloveniji treba zdravnikom zagotoviti boljše pogoje dela v javni zdravstveni mreži, tako pri zasebnikih kot v državnih zdravstvenih ustanovah. “Ta sektor je treba okrepiti, saj bodo nekatere specialnosti, ki sem jih omenila prej, vedno v večjih merah ostajale v državnih institucijah. Mi pa moramo zagotoviti pogoje, zaradi katerih se bodo mladi odločali za to zahtevno medicino.”
Zakaj se število mest na nacionalnih programih zmanjšuje, če teh specialistov primanjkuje?
A se v zadnjem času število razpisanih mest na nacionalnih razpisih zmanjšuje, kar verjetno ni pametno, poudarja Beović. Tako se je denimo na nacionalni razpis za družinsko medicino na 13 razpisanih mest prijavilo 14 kandidatov, na 12 razpisanih mest nacionalnega razpisa za pediatrijo pa se je prijavilo 17 kandidatov. V obeh primerih bo za stroki, v katerih sicer zdravnikov primanjkuje, potekal izbirni postopek, prosta mesta za znane izvajalce, torej zdravstvene domove, pa so za zdaj v precejšnji meri ostala nezasedena – na 87 razpisanih mest za specializacijo družinske medicine pri znanih izvajalcih se je prijavilo 13 kandidatov, na 12 razpisanih mest za specializacijo pediatrije pri znanih izvajalcih pa štirje kandidati.
Zakon o zdravniški službi sicer določa, da predlog števila in vrst zdravniških specializacij dvakrat letno pripravi petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva za zdravje, zbornice, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
Na vprašanje o razlogih za zniževanje razpisanih mest za specializacije v okviru nacionalnih razpisov je Beović odgovorila, da imajo v odboru precejšnjo vlogo zdravstveni zavodi, ki želijo zapolniti svoje kapacitete.
V združenju zdravstvenih zavodov prizadevanj za zniževanje števila nacionalnih specializacij za družinsko medicino niso zanikali. Je pa direktor združenja Marjan Pintar za STA prejšnji teden poudaril, da je vse odločitve glede števila in strukture specializantov odbor za načrtovanje specializacij letos sprejel s soglasjem vseh članov odbora. Enako so danes poudarili tudi pri ministrstvu za zdravje. Odbor je glede specializacije iz družinske medicine po njihovih navedbah sprejel odločitev, da bo večino mest predlagal za posamezne zdravstvene domove, z namenom, da jim pomaga, da “dejansko dobijo specializante”. Mesta so bila razpisana za zdravstvene domove, ki so javili potrebe po specializantih.
“Odločitev je bila sprejeta tudi na podlagi analize, ki je zajemala podatke o številu timov, številu opredeljenih oseb, številu glavarinskih količnikov opredeljenih, številu glavarinskih količnikov vseh prebivalcev nad 19 let na območju posameznega zdravstvenega doma, številu obstoječih specializantov in številu upokojitev – z upoštevanjem obeh ključnih podatkov je bilo ugotovljeno, da posamezen zdravstveni dom dejansko potrebuje specialiste,” so poudarili.
Na vprašanje, zakaj predstavnica zdravniške zbornice v odboru torej ni glasovala proti, je Beović odgovorila, da se je na koncu odločila, da se strinja z razpisom, saj njegovo zaviranje ne bi bilo pametno. “Mladi ljudje čakajo na razpis, to je nekaj, kar pomeni tudi službo, tudi njihovo eksistenco, tako da se za take vrste nasprotovanja, razumljivo, kolegica ni odločila,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!