Med stavko je več ambulant omejilo možnosti naročanja na daljavo, ponekod tako na primer telefoni zvonijo v prazno. Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ob tem opozarja, da gre pri omejevanju predpisanih oblik naročanja za kršitev pravic pacientov. Zaradi možnosti diskriminacije bolnikov zdravstveni inšpektorat poziva, naj izvede nadzor nad zagotavljanjem pravic pacientov v času stavke.
Ob stavki zdravnikov Zagovornik načela enakosti zdravstvenemu inšpektoratu predlaga izvedbo inšpekcijskega nadzora glede zagotavljanja pravic pacientov v času stavke. Zagovornik predlaga, naj inšpektorat opravi celovit pregled spoštovanja predpisov s področja pacientovih pravic in zdravniške službe pri vseh zavezancih, pri tem pa naj bo še posebej pozoren na določila zakona o varstvu pred diskriminacijo.
Zagovornik Miha Lobnik je opozoril, da iz nekaterih javno dostopnih navodil za stavko izhaja, da bi lahko bili zaradi stavke slabše obravnavani nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega in premoženjskega stanja, invalidnosti, starosti, kraja bivanja, starševstva, družinskega statusa in nosečnosti.
Nekatere ambulante družinske medicine namreč pacientom v času stavke omejujejo naročanje po elektronskih poteh in po telefonu oziroma komunikacijsko dostopnost zdravnikov. Nekateri zdravstveni domovi pa so pacientom z obvestili ob vhodih zavodov in na spletnih straneh sporočali, da je zaradi stavke zdravnikov omejeno tudi izdajanje nenujnih receptov, potrdil ali bolniških listov.
Opustitev ene od predvidenih oblik naročanja je kršitev pravic pacientov
Zagovornik je zato ponovno opozoril, da že opustitev ene od štirih zakonsko predvidenih oblik naročanja predstavlja kršitev pravic pacientov, predvsem pa tveganje za diskriminacijo pacientov zaradi več osebnih okoliščin.
Navedel je še, da se s stavkovno omejitvijo ali ukinitvijo načinov naročanja na daljavo ožijo možnosti, da bi lahko vsi pacienti ne glede na njihove osebne okoliščine zdravstvenemu osebju sporočili svoje zdravstvene težave in bili nato deležni ustrezne obravnave kljub stavki. “Tako so nekateri pacienti potencialno diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti in kraja bivanja. Obravnavani so enako kot drugi bolniki, čeprav bi morali biti zaradi svojih osebnih okoliščin deležni prilagojene obravnave. O diskriminaciji namreč govorimo tudi takrat, ko vse obravnavamo enako, čeprav bi morali nekatere zaradi njihovih osebnih okoliščin obravnavati prilagojeno,” so zapisali pri zagovorniku.
Omejitev ali ukinitev izdajanja zdravniških potrdil in bolniških listov pa ima lahko negativne učinke predvsem za nosečnice, starše in njihove otroke in za ljudi, ki imajo hudo bolne odrasle družinske člane, je še opozoril zagovornik. “Posamezniki iz teh skupin, ki bi zaradi lastnih osebnih okoliščin potrebovali zdravniška potrdila za koriščenje svojih pravic in ugodnosti, kot je pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, do oskrbovalskega dopusta, ali dopusta zaradi rizične nosečnosti, teh pravic zaradi načina izvajanja stavke lahko ne bi mogli koristiti.”
Vsak deseti prebivalec meni, da je bil v zadnjem letu pri zdravniku diskriminiran
Zagovornik je pred letom dni s klici v ambulante ugotavljal, da mnogi družinski zdravniki ne zagotavljajo vseh zakonsko predpisanih možnosti naročanja. To je poleg elektronskega naročanja še osebno v ambulanti, po telefonu in po pošti. “Zaradi tega so imeli težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe predvsem starejši, ljudje z invalidnostmi, tisti, ki težje govorijo slovensko, in akutno bolni,” je opozoril Lobnik.
Tudi nedavna javnomnenjska raziskava zagovornika o dojemanju in izkušnjah z diskriminacijo v zdravstvu kaže zaskrbljujoče podatke. “Tretjina prebivalcev je navedla, da imajo težave priti v stik s splošnim zdravnikom. Med temi predvsem največ posledic trpijo ljudje s kroničnimi boleznimi, revni in nižje izobraženi. Zdravstveno stanje, premoženjsko stanje in izobrazba so po zakonu o varstvu pred diskriminacijo osebne okoliščine, zaradi katerih nihče ne sme biti deležen slabše obravnave,” so opozorili pri zagovorniku.
Zagovornikova raziskava je pokazala tudi, da vsak deseti prebivalec Slovenije meni, da je bil v zadnjem letu pri zdravstveni obravnavi deležen diskriminacije, najpogosteje zaradi starosti, kraja bivanja in invalidnosti.
Komisija za medicinsko etiko: Stavka povečuje stiske bolnikov in tudi zaposlenih
Aktualna stavka Fidesa je po mnenju komisije za medicinsko etiko tudi ob spoštovanju vseh stavkovnih pravil s stališča etičnih vrednot za bolnike nekoristna, škodljiva in nepravična. Kot so navedli, stavka ne povečuje le stisk bolnikov, ampak se večajo tudi stiske zaposlenih v zdravstvu. Zato obe strani pozivajo, da čim prej skleneta sporazum. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, s svojimi opredelitvami, ki jih oblikujejo neodvisno od stališč katerekoli politične opcije ali iniciative, ne želijo enostransko poglabljati obstoječih razhajanj, ampak prispevati k strpnemu iskanju skupnih rešitev. V komisiji sprejemajo pravico vseh poklicev do stavk, ki običajno potekajo z omejitvami poklicnih aktivnosti.
Opozorili so, da zdravstvene stavke bolnikom omejujejo dostop do potrebnih storitev in da je aktualna stavka zdravnikov in zobozdravnikov tudi ob spoštovanju vseh stavkovnih pravil s stališča etičnih vrednot za bolnike nekoristna, škodljiva, nepravična, v nasprotju z njihovo voljo in potrebami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje