Svet danes obeležuje mednarodni dan migrantov. Letos ta dan skorajda sovpada z 70-obletnico Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Geslo letošnjega mednarodnega dne migrantov je sicer Izkoristiti potencial človeške mobilnosti, saj lahko migranti pomembno okrepijo skupnosti. V Sloveniji je sicer priseljen vsak sedmi prebivalec.
IOM je ob mednarodnem dnevu migrantov na svoji spletni strani objavil, da je bilo lani na svetu približno 281 milijonov ljudi mednarodnih migrantov, kar predstavlja 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva.
Organizacija je ob tem države pozvala, naj razvijejo strategije in politike, s katerimi bi izkoristile potencial migracij in hkrati zagotovile zaščito temeljnih človekovih pravic migrantov.
Migranti s svojim znanjem, mrežami in veščinami prispevajo k izgradnji močnejših in odpornejših skupnosti. Globalno družbeno in gospodarsko pokrajino je mogoče oblikovati z učinkovitimi odločitvami za soočanje z izzivi in priložnostmi, ki jih predstavljajo globalna mobilnost in ljudje v gibanju, poziva IOM.
IOM je v zadnjih sedmih desetletjih pomagal milijonom migrantov, tudi velikemu številu Evropejcev, razseljenih zaradi druge svetovne vojne, in še naprej spodbuja humano in urejeno upravljanja migracij v korist vseh, vključno z izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi skupnostmi.
Vsi priseljenci niso tujci
Slovenski statistični urad je ob dnevu migrantov objavil, da je v Sloveniji vsak sedmi prebivalec priseljenec. Skoraj 14 odstotkov današnjih prebivalcev Slovenije je namreč svoje prvo prebivališče imelo v tujini. Med njimi jih ima nekaj manj kot polovica slovensko državljanstvo. 38 odstotkov prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini se je v Slovenijo priselilo v zadnjih desetih letih.
Najpogostejši namen priselitve tujih državljanov je bila zaposlitev, kažejo najnovejši podatki državnega statističnega urada. Lani se je k nam priselilo tudi 313 doktorjev znanosti, odselilo pa se jih je 137.
Nekateri od priseljencev, ki so se rodili v tujini, so sicer že od rojstva tudi slovenski državljani (ker so se na primer rodili slovenskim državljanom v tujini), drugi pa so to postali pozneje – z naturalizacijo oziroma s sprejemom v državljanstvo Slovenije.
Vsi priseljenci torej niso tudi tujci. Podobno niso vsi prebivalci s tujim državljanstvom priseljenci. V Sloveniji je konec novembra na podlagi dovoljenj oziroma potrdil za prebivanje prebivalo 212.462 tujcev, od tega 183.921 državljanov tretjih držav in 28.541 državljanov EU. Najpogostejša tuja država prvega prebivališča je Bosna in Hercegovina, od neevropskih pa Kitajska, je na spletni strani objavil Surs.
Hkrati je bilo letos v Sloveniji do konca novembra vloženih 4568 prošenj za mednarodno zaščito. Največ so jih vložili državljani Afganistana, Pakistana in Irana. Status mednarodne zaščite je bil letos priznan 15 osebam.
Migranti bogatijo družbo
Združeni narodi so ob današnjem mednarodnem dnevu migrantov pozvali k solidarnosti z migranti ter da bi na današnji dan posebno posebno pozornost namenili migrantom, ki so po celem svetu pomembno prispevali k soočenju s številnimi izzivi, tudi s pandemijo covida-19. Migranti so po navedbah ZN bogatili družbe vsepovsod in pogosto kot znanstveniki, zdravstveni delavci in drugo podporno osebje bili v prvih vrstah odziva na pandemijo.
Hkrati so ZN pozvali k učinkovitejšemu mednarodnemu sodelovanju in bolj sočutnemu pristopu k migracijam.
Urad Rdečega križa EU pa je pozval EU in njene države članice, naj nehajo spreminjati evropske meje v območja izključevanja in izvzetja človekovih pravic.
“Vsaka oseba, ne glede na njeno državljanstvo ali migracijski status, ima pravico do temeljnih pravic. Trenutne izbire politik, katerih cilj je za vsako ceno omejiti migracije, poslabšujejo izzive, s katerimi se soočajo ljudje na poti. Nujno je treba ukrepati za ohranjanje pravne države in zagotavljanje odgovornosti na zunanjih mejah EU,” je sporočil urad Rdečega križa EU
Mednarodni dan migrantov se obeležuje od leta 2000. 18. december je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990.
Migracije so lahko prostovoljne ali prisilne kot posledica nesreč, gospodarskih izzivov ter skrajne revščine ali konfliktov, pojasnjujejo v tej organizaciji, ki je pred kratkim praznovala 70 let obstoja. Ustanovljena je bila 6. decembra 1951 kot Začasni medvladni odbor za gibanje migrantov iz Evrope (PICMME), leta 1989 pa se je preimenovala v sedanjo Mednarodno organizacijo za migracije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje