Pred desetimi leti je Slovenija doživela eno največjih naravnih katastrof v zgodovini, ko je ledeni oklep prekril skoraj celotno državo in za več kot teden dni ohromil življenje.
Mineva deset let od najhujšega žledoloma po drugi svetovni vojni. Ledeni oklep je konec januarja 2014 najprej odel zahodni del države, predvsem na Postojnskem in Pivškem, nato pa se je razširil na večji del države.
Žledolom, ki je vztrajal od 31. januarja do 12. februarja 2014, je povzročil ogromno škode zlasti v gozdovih, na elektroenergetskem omrežju in prometni infrastrukturi. Na mnogih območjih je odpovedal tudi sistem telefonije, kar je oteževalo komunikacijo.
Ujma je ohromila življenje, marsikje so bile zaprte šole in podjetja, številni so ostali brez elektrike, pri njenem ponovnem vzpostavljanju pa je na območju Slovenske Bistrice umrl delavec Elektra Maribor, je zapisal novinar Slovenske tiskovne agencije (STA) Gregor Mlakar.
V sanacijo škode so bile vključene vse razpoložljive intervencijske ekipe, med njimi tudi več kot 42.000 gasilcev, so navedli na Gasilski zvezi Slovenije. Ti so odstranjevali drevesa in vejevje s cest ter zagotavljali prevoznost, odstranjevali so žled z električnih kablov in objektov, občanom pomagali pri evakuacijah (številne domove so ogrožali plazovi in viseče drevje), zagotavljanju agregatov ter vsej drugi nujni oskrbi.
Največ škode na slovenskih gozdovih
Med najhuje prizadetimi v žledolomu so bili slovenski gozdovi, ki so po podatkih Zavoda za gozdove utrpeli največjo škodo v zgodovini. Marsikje so po žledu zazijale velike površine uničenih dreves, prej gozdnata pokrajina je ponekod spominjala na apokalipso – popolnoma obnoviti je bilo treba okoli 30.000 hektarjev gozda.
Skupaj je žled poškodoval za več kot pol milijona hektarjev gozda, ocenjena škoda v prvem mesecu po ujmi je bila 214 milijonov evrov, je zapisal Mlakar. Posledice so bile prisotne tudi leta po katastrofi. Med temi je bila namnožitev podlubnikov od leta 2015 do 2018, kar je še povečalo škodo.
Zaradi žledoloma je bilo potrebno posekati kar šest milijonov kubičnih metrov poškodovanih dreves, še približno toliko pa nato še zaradi podlubnika. Skupaj torej več kot 12 milijonov kubičnih metrov lesa, še okoli dva milijona kubičnih metrov še vedno čaka na odstranitev na težko dostopnih terenih.
Poškodovanih več deset kilometrov elektro-omrežja in železniških prog
Ogromno škode je žled povzročil tudi na elektro-omrežju. Sanirati je bilo treba 52 kilometrov prenosnih elektroenergetskih poti, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. Škoda je bila ocenjena na 12 milijonov evrov, a so s pogajanji z izvajalci dosegli nižje cene in tako za sanacijo porabili 8,5 milijona evrov.
Medtem ko je direkcija za ceste za odpravljanje škode na državnih cestah po žledolomu porabila 5,85 milijona evrov, je bilo še precej več škode na železniških progah. Večino posledic so odpravili do sredine leta 2016, ostaja pa še nekaj dokončnih sanacijskih del na voznih mrežah, so za STA povedali na Slovenskih železnicah, ki jih je sanacija ujme doslej stala dobrih 40 milijonov evrov. Daleč največ škode je bilo na primorskem odseku med Pivko in Borovnico, kjer so popolnoma obnovili okoli 27 kilometrov dvotirnih prog ter opravili nujna dela na 26 kilometrih proge Logatec – Rakek – Postojna.
Danes je sicer večji del več stomilijonske škode, ki jo je v Sloveniji povzročil žledolom, že saniran.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje