Pred sto leti se je rodil France Bučar, eden ključnih politikov slovenske osamosvojitve.
Na današnji dan mineva sto let od rojstva enega ključnih politikov slovenske osamosvojitve Franceta Bučarja. Obletnico obeležujejo v različnih ustanovah. Slovenska matica je pripravila simpozij o Bučarjevem življenju in delu. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo k Bučarjevemu kipu položila cvetje, v državnem zboru so pripravili priložnostno razstavo.
Na simpoziju so izpostavili predvsem njegovo pokončno držo in prizadevanja za slovensko državo. Po besedah Klakočar Zupančič velja za enega najvplivnejših za razvoj parlamentarizma in ustavne demokracije pri nas. Spomnila je tudi na njegovo sodelovanje pri nastajanju slovenske ustave.
“Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnjega. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec,” je dejala. Po njenih besedah Bučar ni nikoli okleval, “da je povedal, kadar je vedel, da kaj ni prav”.
Bučarjevo življenje in delovanje sta po prepričanju predsednice DZ “nacionalna zapuščina, ki se ji ne gre odrekati ali potiskati v ozadje samo zato, ker jo celoten politični prostor ne vidi in dojema enako”. “Vedno je bilo tako in vedno bo tako, da se okoli nekaterih posameznikov nikoli ne bomo poenotili. Dobro pa je zavedanje, da drugačni in posebni posamezniki prihajajo z obeh političnih polov in da gre vsem njim spoštovanje in nenazadnje slava za to, kar danes smo,” je dodala predsednica DZ, ki je častna pokroviteljica simpozija.
Predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič pa je v uvodnem nagovoru pojasnil, da je bil Bučar po znanstveni plati pravnik, da pa je bil mnogo več. “Bil je upornik proti okupatorjem in proti neenakosti državljanov v režimu, v katerem je preživel večino svojega časa. Bil je pravnik, univerzitetni učitelj, znanstvenik in pisec znanstvenih del. Bil je mislec komentator družbenega dogajanja in pisec publicističnih del. Bil je odrinjen na obrobje družbenega dogajanja in stopil v njegovo središče. Bil je samostojno misleč politik, ki se ni pustil voditi drugim, in državnik, ki zahteval spoštovanje predpisanega reda v vrhovnem predstavniškem telesu države, ki ga je vodil,” je navedel Gabrič.
Na simpoziju sodelujejo Edvard Kovač, Boris A. Novak, Ali Žerdin in Niko Toš, ki se osredotočajo na Bučarjevo življenje in javno angažiranje. Gabrič, Jure Gašparič, Miro Cerar, Andrej Rahten in Spomenka Hribar pa predstavljajo Bučarjevo politično delovanje v vodstvu Slovenske demokratične zveze in v državnem zboru, njegovo vlogo pri nastajanju slovenske ustave, obnovitvi panevropskega gibanja in odnosu do slovenske narodne sprave. Janez Kranjc, Rajko Pirnat, Tine Hribar in Igor Kovač pa osvetljujejo Bučarjevo znanstveno delo, spregovorili bodo o njegovem delovanju na pravni fakulteti, prispevku k upravni znanosti, stališču do arbitražnega sporazuma in sistemski teoriji.
V državnem zboru pripravili priložnostno razstavo
Simpozij, ki ga je podprla tudi Mestna občina Ljubljana, pripravljajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Predsednica DZ bo sicer danes k Bučarjevemu doprsnemu kipu na Trgu narodnih herojev ob parlamentarni stavbi ob prisotnosti njegovih svojcev položila cvetje. V DZ pa bodo stoletnico rojstva obeležili tudi s priložnostno razstavo Bučarjevih del in krajšim foto-video spominom. Razstava bo na ogled do petka, so sporočili iz DZ.
Že v sredo je pisatelj Igor Omerza v Ljubljani predstavil svojo knjigo z naslovom Velikani slovenske osamosvojitve in Udba – France Bučar – Tikveš. V njej se osredotoči predvsem na Bučarjevo zalezovanje s strani slovenske tajne politične policije, ki se je začelo leta 1975. Predstavi, kako in kje so ga zalezovali tudi v tujini. Omenja tudi njegovo kodno ime Tikveš, pod katerim ga je tajna politična policija nadzorovala.
“Bučar je bil zaradi svojega delovanja trikrat na pragu zapora, prvič leta 1984, ko je pisal knjigo Resničnost in utvara, drugič, ko je sodeloval pri pisanju Nove revije, in tretjič, ko je imel januarja leta 1988 svoj nastop v Strasbourgu in ga je Jože Smole označil za narodnega izdajalca,” je pojasnil za STA.
Spominjajo se ga tudi planinci in naravovarstveniki
Bučarja se spominjajo tudi planinci in naravovarstveniki. Kot je ob stoletnici rojstva sporočil alpinist in častni član Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, je Bučar nemalokrat opomnil tudi na nevarnosti množičnega turizma kot namere za njegovo industrializacijo v planinsko-gorskem svetu. Po njegovih besedah je bil kondicijsko dovršen hribovec, navezan pa je bil tudi na gorsko smučanje, s katerim se je ukvarjal tudi še v visoki starosti.
Bučar se je rodil na današnji dan leta 1923, umrl pa je oktobra 2015. Je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve. V znameniti 57. številki Nove revije leta 1987 je objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program. Ob ustanovitvi Slovenske demokratične zveze leta 1989 je Bučar postal predsednik sveta te stranke. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in bil nato izbran za njenega predsednika. Kot predsednik skupščine je tako 25. junija 1991 skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Napisal je tudi več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino. Poleg Petra Jambreka je bil Bučar eden od glavnih piscev nove slovenske ustave
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!