Minister Boštjančič: Vlada za prenos DUTB na SDH (VIDEO)

Gospodarstvo 28. Sep 202217:161 komentar

Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bo podlaga za prenos premoženja DUTB na SDH. Predlog med drugim predvideva tudi prenos deleža Elesa v družbi Talum v neposredno last države in upravljanje SDH, je po seji vlade sporočil minister za finance Klemen Boštjančič. Vlada je sicer na današnji seji prav tako potrdila proračuna za prihodnji dve leti. Po besedah ministra bosta v znamenju ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in energetske krize.

Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki bo podlaga za prenos premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH. S predlaganimi rešitvami se bo zagotovil nemoten prenos in upravljanje premoženja DUTB, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki je opredelil delovanje DUTB, predvideva, da bo DUTB vsaj konec leta 2022 (vlada lahko ob izpolnjenem pogoju prodaje več kot 75 odstotkov prevzetih obveznosti DUTB državnemu zboru predlaga ukinitev tudi prej) prenehala obstajati, premoženje ter pravice in obveznosti pa se bodo prenesle na SDH. Pravno nasledstvo DUTB mora glede na zakon podrobneje urediti vlada s podzakonskim aktom po predhodnem poročanju državnega zbora (DZ).

Z aktivnostmi za pripojitev so se danes seznanili tudi nadzorniki SDH. Kot so med drugim sporočili iz holdinga, je med družbama tudi usklajena časovnica predvidenih ključnih aktivnosti v postopku pripojitve. Kakšna je, niso navedli. Predlog novele predvideva tudi, da se bo pod okrilje SDH v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum, in sicer “z namenom upravljanja družbe v času energetske krize”, je dejal. Eles, sistemski operater prenosnega električnega omrežja, ima v lasti 86,25-odstotni delež tega proizvajalca aluminija iz Kidričevega, ki je eden največjih porabnikov električne energije v Sloveniji. Med lastniki so še DUTB (5,21 odstotka), družba Talum B (4,56 odstotka) in Kapitalska družba (3,98 odstotka), kaže letno poročilo Taluma za lani.

Z novelo se bo po besedah ministra v sistem korporativnega upravljanja SDH vrnilo upravljanje družb DRI, Slovenski državni gozdovi in Holding Kobilarna Lipica. Boštjančič je zagotovil, da bo s prenosom upravljalskih funkcij na SDH še vedno zagotovljeno zasledovanje vseh strateških, gospodarskih, okoljskih in socialnih ciljev, ki so za te družbe določene s področno zakonodajo, ter da bo okrepljena neodvisnost in strokovnost korporativnega upravljanja teh družb.

Z novelo naj bi tudi uveljavili bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi korporativnega upravljanja, bolj jasno opredelili kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH, s poudarkom na strokovnosti in kompetencah. Dopolnjene bodo tudi določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti.

SDH v polletju skoraj podvojil dobiček

Slovenski državni holding (SDH) je v prvem polletju zabeležil 44,7 milijona evrov čistega dobička, potem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 26 milijonov evrov. Rast dobička je predvsem posledica precej višjega upravičenja do dividend v letošnjem letu. Donosnost celotnega portfelja se je medtem znižala za dve odstotni točki na 4,4 odstotka.

Proračuna za prihodnji dve leti usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj

Minister Boštjančič je v nadaljevanju predstavil podrobnosti proračunov za prihodnji dve leti. Za leto 2023 je državni zbor (DZ) proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2024, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do sobote poslati v obravnavo in potrditev v DZ.

Pripravo proračunov za prihodnji dve leti (2022-2024) je po besedah ministra zaznamovalo aktualno dogajanje doma in po svetu. Kot so sporočili po seji, je vlada proračuna pripravljala v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila. “Celotna Evropa se danes sooča z nepredvidljivim poglabljanjem energetske krize in Slovenija pri tem ni izjema. Naša naloga je, da kljub zahtevnim okoliščinam zagotovimo blaginjo prebivalcev in sprejmemo ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva,” je poudaril finančni minister.

Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v prihodnjih dveh letih po besedah Boštjančiča prepletala z ukrepi za blažitev draginje in izvajanem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih. Raven investicij bo razmeroma visoka. Proračuna za prihodnji dve leti sta umerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj, zato bodo v ospredju projekti podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.

Denar
Profimedia

“Leto 2023 bo zaznamovano s financiranjem ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, zagotavljati pa bo treba tudi ustrezen obseg sredstev za draginjske ukrepe, zato je vlada začrtala pravila o namenski porabi teh sredstev, ki jih ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za tiste ukrepe, ki jih bo sprejel državni zbor z interventnimi zakoni,” je dodal. Spremembe odloka za pripravo proračunov za obdobje 2022-2024 se nanašajo na leti 2023 in 2024. V skladu z odločitvijo Evropske komisije bo vsaj še v letu 2023 dopustno odstopanje od fiskalnega pravila. S predlaganimi spremembami odloka o najvišji dovoljeni porabi vseh štirih javnih blagajn se tako zgornja meja porabe sektorja država dviguje.

“Zgornjo mejo izdatkov v letu 2023 tako dvigujemo na približno 30,1 milijarde evrov, za leto 2024 pa na 29,6 milijarde evrov. V državnem proračunu za leto 2023 načrtujemo približno 13,4 milijarde evrov prihodkov in 16,7 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj bi tako znašal približno 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP),” je pojasnil minister. Najvišja rast odhodkov v letu 2023 je glede na sprejeti proračun načrtovana za intervencijske programe in obveznosti (+ 1,86 milijarde evrov), zdravstveno varstvo (+ 335 milijonov evrov), izobraževanje in šport (+ 228 milijonov evrov), socialno varnost (+ 195 milijonov evrov) ter varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo (+ 141 milijonov evrov).

Leto pozneje naj bi se prihodki povzpeli na 13,8 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se zmanjšali na 15,5 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 2,6 odstotka BDP. “Pomembno je, da bo primanjkljaj v letu 2024 precej nižji kot leta 2023. Je pa to seveda pogojeno z nadaljnjim razvojem energetske in draginjske krize,” je povedal Boštjančič.

Državni zbor je na današnji redni seji sprejel rebalans državnega proračuna z največjo porabo doslej. Z rebalansom se bodo letos odhodki zvišali za 640 milijonov evrov na doslej najvišjih 14,6 milijarde evra. Zvišali se bodo tudi prihodki, in sicer za 1,1 milijarde evrov in bodo tako znašali okoli 12,5 milijarde evrov.

O povprečninah in letnih dodatkih za upokojence

Vlada je prav tako sprejela predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem je določena tudi povprečnina za ti dve leti. “Povprečnino smo določili pri 667 evrov, kar je 22 evrov več kot leta 2022. Višja povprečnina je skladna z zakonsko osnovo in vključuje tudi predviden dvig plač javnih uslužbencev, če bo dosežen dogovor s sindikati,” je dejal finančni minister. Višja bodo tudi druga razvojna sredstva, ki jih na podlagi povprečnine prejemajo občine iz državnega proračuna. “Čeprav občine s povprečnino niso zadovoljne, smo jim prišli naproti tako, da smo povprečnino zvišali, vendar moramo iskati ravnotežje med zmožnostmi in vsemi nujnimi ukrepi,” je med drugim predstavil Boštjančič.

Letni dodatek za upokojence bo v letu 2023 znašal 455 evrov za tiste upokojence s pokojnino do 600 evrov. Za tiste s pokojnino, višjo od 1.120 evrov pa 145 evrov. Za prejemnike pokojnin med 600 in 1.120 evrov pa se letni dodatek izplača po posebni formuli.

Prav tako je vlada danes sprejela sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2022. Na njem je okoli šest tisoč nevladnih organizacij v javnem interesu, 55 registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, 93 reprezentativnih sindikatov, 90 političnih strank in 523 šolskih skladov oziroma skladov vrtcev. “Ker si želimo dobrega sodelovanja z rimokatoliško cerkvijo, je vlada prisluhnila željam posameznikov, ki želijo donacije nameniti verski skupnosti, s katero so osebno bolj povezani. Trenutno je v parlamentarnem postopku tudi novela o dohodnini, da bodo do donacij upravičene posamezne cerkve,” je še dodal minister.

Za konec je minister še dejal, da je cilj vlade zagotavljanje uspešnega nadaljnjega razvoja države, zagotavljanja blaginje državljanov, sprejemanja ustreznih ukrepov za zagotovitev stabilnega okolja in okrevanje gospodarstva.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar