Državni zbor je na 2. redni seji sprejel rebalans državnega proračuna z največjo porabo doslej. Z rebalansom se bodo letos odhodki zvišali za 640 milijonov evrov na doslej najvišjih 14,6 milijarde evra. Zvišali se bodo tudi prihodki, in sicer za 1,1 milijarde evrov in bodo tako znašali okoli 12,5 milijarde evrov. Rebalans je podprlo 52 poslancev, proti je glasovalo 17 navzočih poslancev SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali.
Poslanke in poslanci so v ponedeljek začeli z 2. redno sejo državnega zbora, premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič pa sta jim v torek predstavila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2022. Slednji predvideva, da se bodo odhodki zvišali za 640 milijonov evrov na doslej rekordnih 14,6 milijarde evrov. Višje od lani lani jeseni so načrtovani tudi prihodki, znašali naj bi 12,5 milijarde evrov, kar je 1,1 milijarde več. Državna blagajna bo tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
DZ je letošnji proračun sprejel novembra lani, ko je odhodke določil pri nekaj manj kot 14 milijardah evrov, prihodkov pa je predvidel 11,5 milijarde evrov.
A kot je kmalu po nastopu mandata ugotovil finančni minister Klemen Boštjančič, je proračunska rezerva prazna, poleg tega je prejšnja vlada po potrditvi proračuna sprejela še za več kot eno milijardo evrov dodatnih obveznosti, za katere sredstva niso zagotovljena. “Vlada je pred volitvami delila vrsto volilnih bonbonier,” je dejal na sobotni seji matičnega odbora DZ za finance.
Golob in Boštjančič sta spomnila na zaostrene razmere na energetskih trgih in povedala, da je vlada v rebalans vključila tudi že sprejete in načrtovane ukrepe za blaženje posledic draginje. Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami, je dejal Golob.
Spremembe proračuna dobre tri mesece pred koncem leta so potrebne tudi zato, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. Rebalans zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je povzel Boštjančič.
Fiskalnemu svetu se zdijo vladni načrti nerealistični
Ker se prihodki povečujejo bolj kot odhodki, se bo načrtovani proračunski primanjkljaj nekoliko znižal, a ostal nad dvema milijardama evrov. Fiskalnemu svetu se zdijo ti načrti nerealistični. Meni, da bo primanjkljaj manjši, to pa pomeni tveganje za prekomerno porabo v prihodnjih letih.
Poslanci so v torek o rebalansu razpravljali več kot šest ur. V opozicijskih SDS in NSi so mu očitali predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjali so na primanjkljaj in slabo črpanje evropskih sredstev, hkrati pa nasprotovali načrtovani razveljavitvi spomladi sprejetih razbremenitev pri dohodnini. V koaliciji menijo, da gre za ustrezen odziv na aktualne zahtevne in negotove razmere.
Obravnavali bodo tudi proračuna za prihodnji leti
Vlada bo obravnavala tudi proračun za prihodnji dve leti. V DZ jih mora poslati do 1. oktobra. Glavni poudarek bo na zdravstvu, zelenih politikah in trajnostnem razvoju. Proračun za leto 2023 je DZ skupaj z letošnjim sprejel novembra lani, zdaj pa je vlada pripravila predlog njegovih sprememb in še predlog proračuna za leto 2024 ter spremljajoče proračunske dokumente.
Od lanske jeseni so se makroekonomske razmere, med drugim zaradi ruskega vojaškega napada na Ukrajino februarja letos, spremenile. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki je še spomladi za prihodnje leto napovedoval triodstotno gospodarsko rast, je ta mesec to znižal na 1,4 odstotka. Gospodarska aktivnost se bo tako po pričakovanjih ohlajala, kar bi lahko vplivalo tudi na proračunske prihodke.
S proračunoma za prihodnji dve leti se vlada, kot zagotavlja, odziva na aktualne razmere in blaži posledice draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Hkrati pa ohranja razvojno naravnanost z razmeroma visoko ravnjo investicij.
Vlada bo danes obravnavala tudi strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo. Gre za ključni strateški dokument kmetijske politike, s katerim bo naša država v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilske industrije in podeželja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje