Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti danes skupaj s centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami začenjajo akcijo ozaveščanja o nasilju nad ženskami. Pripravljajo več aktivnosti, tudi konferenco, na kateri bodo predstavili orise zakonskih sprememb za hitrejše ločitvene postopke, je dejal minister Luka Mesec.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na novinarski konferenci nasilje izpostavil kot resno problematiko, pri tem pa je izpostavil, da je bilo lani pri nas ubitih 13 žensk. Navedel je tudi nekaj podatkov o nasilju iz evropske raziskave iz leta 2014, ki je pokazala, da je imela izkušnjo fizičnega nasilja skoraj vsaka tretja ženska v Evropi, izkušnjo z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka 20. pa je bila posiljena.
Samo 14 odstotkov žensk je najhujše primere nasilja partnerja prijavilo, četrtina žrtev pa je kot razlog, da nasilja niso prijavile, navedla, da so jih obdajali občutki sramu in krivde.
“To pomeni, da imamo kot družba težavo,” meni. Stereotipno namreč po njegovih besedah velja, da si žrtve nasilje izmislijo, a Mesec opozarja, če ni mogoče ravno obratno, da žrtve nasilje zamolčijo, ker jih obdajajo občutki sramu in krivde ali pa enostavno zato, ker so prepričane, da jim družba ne bi verjela. To je po njegovih pojasnilih tudi povod za akcijo ozaveščanja.
Pri akciji so se povezali s centri za socialno delo in nevladnimi organizacijami ter drugimi resorji, aktivnosti pa bodo izvajali v prihodnjem mesecu in pol. V sredo tako pripravljajo izobraževanje socialnih delavcev o tem, kako ravnati z žrtvami družinskega nasilja, kako preprečevati nasilje in kako pomagati.
Kot je napovedal minister, bo Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja izdalo publikacijo z zgodbami žrtev, ker se žrtve pogosto prepoznajo, ko preberejo sorodne zgodbe. Skupaj z ministrstvoma za pravosodje in za notranje zadeve pa 24. novembra pripravljajo konferenco ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami na Brdu, kjer bodo predstavili tudi orise sprememb družinskega zakonika na področju ločitvenih postopkov, da bi bili ti hitrejši, z manj ustvarjanja konfliktnih situacij, ki se lahko sprevržejo v nasilje, in da bi bili otroci bolj zaščiteni. Priprave sprememb želijo po njegovih besedah zaključiti v nekaj mesecih.
Po besedah Katarine Hiti iz Skupnosti centrov za socialno delo je pri obravnavi nasilja v družini ključno zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne varnosti žrtve. Centri za socialno delo pri tem sodelujejo z različnimi deležniki, oblikujejo individualne varnostne načrte za žrtve, če so vpleteni otroci, načrtujejo tudi ukrepe za njihovo zaščito.
Hiti je poudarila, da imamo vsi možnost prijaviti nasilje v družini. Prijavo je mogoče podati na centrih za socialno delo in na policijskih postajah, lahko tudi anonimna. Pred nasiljem si ne smemo zatiskati oči, z njegovo prijavo pa bomo mogoče preprečili kak tragičen dogodek.
Kot je pojasnila, pomoč nudijo tudi povzročitelju nasilja, povabijo ga na pogovor in skupaj z njim naredijo načrt pomoči, ga vključijo v obravnavo v okviru storitev centra za socialno delo ali nevladnih organizacij, denimo na treninge nenasilne komunikacije. “Vsak povzročitelj nasilja ima seveda tudi svoje stiske in težave,” je pojasnila.
Na vprašanje, koliko povzročiteljev nasilja se na vabilo odzove, je odgovorila, da udeležba ni obvezna, da pa ko jim napišejo, da je lahko vključitev v treninge tudi olajševalna okoliščina pri obravnavah na sodišču, pa povzročitelji v veliki večini pridejo na center za socialno delo. Tiste, ki ne pridejo, pa poskušajo privabiti še na druge načine, saj jih lahko tako tudi opolnomočijo.
Maja Plaz iz SOS telefona pa je spomnila, da so pred dvema letoma, v času epidemije covida-19, podaljšali odprtje telefonske linije, ki je začela delovati 24 ur. Že zaradi daljšega odprtja so prejeli več klicev, tudi na druge programe društva se obrača več žrtev, ocenjujejo, da se je število primerov nasilja povečalo za 20 odstotkov, je dejala. Po njenih besedah pa je zaskrbljujoče, da se število prijavljenih primerov nasilja ni povečalo.
Omenila je tudi, da so primeri nasilja bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Pri tem je omenila denimo ekonomsko nasilje, ko ženskam ni dovoljeno v službo, ki bi si jo želele. Postopki na sodiščih pa po njenih opozorilih trajajo zelo dolgo, zato ženske še dolgo ne morejo v miru zaživeti. Preveč pogosto se zgodi tudi, da je žrtev obtožena, da je maščevalna, manipulativna, da poskuša odtujevati otroka, spregleda pa se nasilje. Pomembno je, da se ne zamenjujeta nasilje in konflikt, pozornost in nadzor, ljubosumje in ljubezen, je še poudarila Maja Plaz.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje