"S tem nihče ne izgublja, pridobiva pa manjšina, ki je bila zatirana v zgodovini. Mislim, da smo kot država naredili en velik korak naprej." S temi besedami je minister za delo in koordinator Levice Luka Mesec pozdravil novelo družinskega zakonika, ki je danes stopila v veljavo in izenačuje pravice istospolnih ter raznospolnih parov. Da nihče ne sme biti pozabljen in da je diskriminacije še vedno veliko, pa meni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Začela je veljati novela družinskega zakonika, s katero je vlada sledila odločitvi ustavnega sodišča. Novela spreminja definicije zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje ter partnerke.
“Danes je poseben dan, saj so v veljavo stopile spremembe zakona, ki v popolnosti odganjajo kakršnokoli diskriminacijo pravic istospolnih partnerjev,” je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter koordinator stranke Levica Luka Mesec. To se je zgodilo po več kot 30 letih prizadevanj, ki so se začela v civilni družbi, nadaljevala pa v parlamentu, je dejal in dodal, da s spremembo nihče ne izgublja, pridobiva pa manjšina, ki je bila zatirana v zgodovini.
“Mislim, da smo kot država naredili en velik korak naprej,” je povedal minister in dodal, da si je Levica od vsega začetka prizadevala za izenačitev pravic.
Pomembno prelomnico so pozdravili tudi v nevladni organizaciji Legebitra. “Zakonska zveza je za mnoge pare temelj LGBT in predstavlja simbol zaveze in stabilnosti, dostopna mora biti vsem – ne glede na spolno usmerjenost in identiteto. Spremembe bodo prinesle številne koristi tako skupnosti LGBT kot slovenski družbi. Novela bo istospolnim parom zagotavljala pravno zaščito ter jim hkrati omogoča dostop do enakih pravic in dolžnosti, ki so jih do zdaj bili deležni le raznospolni pari, ena takih je posvojitev otrok,” je povedal Sebastjan Sitar iz Legebitre.
Preberite še: V veljavo stopa nov družinski zakonik: kaj bo odslej drugače
Meni, da zakon pošilja močno sporočilo, da je vsaka ljubezen enakovredna in da si vsakdo zasluži spoštovanje in dostojanstvo. “Ljubiti in biti ljubljen je pomemben del človeške izkušnje, ne glede na usmerjenost in identiteto. Stopamo korak bližje k izenačitvi istospolnih in raznospolnih parov na zakonskem področju,” je še dodal Sitar.
Da novela odpravlja desetletja dolgo diskriminacijo, pa je izpostavila poslanka Levice Nataša Sukič. Po njenih besedah polne enakopravnosti v družbi ni, a da gre za velik zgodovinski mejnik v državi.
“25. maja 1997 sem v imenu društva Škuc na vlado vložila pobudo za spremembo zakonske zveze in pravno ureditev statusa istospolnih parov. Takrat si nisem predstavljala, da bo to trajalo vse do leta 2023, se pravi 26 let,” je pojasnila Tatjana Greif iz Levice. Skoraj tri desetletja je država potrebovala, da je priznala pravico do zakonske zveze istospolnih parov in zaščitila pravice manjšin LGBT. “In vendar se je zgodilo. Še zdaleč nismo na cilju, zavedamo se, da pravice nikoli niso pridobljene za večno – ter da je nad tem potrebno bedeti,” je še strnila Greif.
“LGBT skupnost je raznolika, nihče ne sme biti pozabljen, diskriminacije je veliko,” pa je izpostavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Zdaj je po njegovih besedah potrebno urediti še področje pravnega priznanja spola in situacije transspolnih oseb. Se pa s spremembo družinskega zakonika končuje zgodba, “ki je spremljala mojih zadnjih 20 let življenja. Bitka, ki sem jo boril dolgo”, je še opisal Maljevac.
V spodnjem posnetku si lahko ogledate celotno izjavo za medije stranke Levice in nevladne organizacije:
Kaj bo odslej drugače?
Novela družinskega zakonika določa spremembo definicije zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje oziroma partnerke. Zakon določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, in ne več življenjska skupnost moža in žene. Enako velja tudi za opredelitev zunajzakonske skupnosti kot dalj časa trajajoče življenjske skupnosti dveh oseb.
S spremembo so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik za zakonsko zvezo, in na drugih pravnih področjih. Tudi v pogojih, ki jih družinski zakonik določa glede posvojitve otroka. Tako lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja skupaj posvojita otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
Ker sta z zakonom na enak način definirani obe obliki življenjske skupnosti (za raznospolne in istospolne partnerje oziroma partnerke), posebna ureditev samo za istospolne partnerje oziroma partnerke, ki je veljala doslej, ni več potrebna. Z novelo zakonika je tako urejeno prenehanje veljavnosti zakona o partnerski zvezi.
Spremenjeni družinski zakonik določa tudi način preoblikovanja sedanjih partnerskih zvez v zakonske zveze. Partnerska zveza se preoblikuje v zakonsko zvezo, če partnerja v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona pred matičarjem izjavita, da želita tako spremembo.
Nataša Pirc Musar: Človekove pravice niso ne leve ne desne
Človekove pravice niso ne leve ne desne, so univerzalne in jih imamo vsi, je ob današnji uveljavitvi sprememb družinskega zakonika poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predvsem pa človekove pravice po njenih besedah nikoli niso samoumevne in se je zanje treba boriti vsak dan znova.
Z razvojem družb se razvija tudi pravo človekovih pravic, ki razbija predsodke in velja za vse, je poudarila. Glede na to je vesela in ponosna, da z današnjim dnem v Sloveniji “stopamo na pot popolne izenačitve pravic istospolnih partnerjev s pravicami raznospolnih parov pri možnosti sklepanja zakonske zveze in skupne posvojitve otroka”, so sporočili z urada predsednice republike.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje