Ministrica Ribič napovedala ustanovitev demografskega sveta

Po besedah ministrice za demografijo, družino in socialne zadeve Mateje Ribič sta si tako družba kot politika pred izzivi demografskih sprememb predolgo zatiskali oči in upali, da se bodo trendi obrnili sami od sebe. Kot je dejala, je vlada vprašanje demografije uvrstila med ključne prioritete. Vsak ukrep, ki se bo sprejemal za prihodnost države, bo treba pogledati tudi skozi prizmo demografskih sprememb. Zato bodo po zgledu fiskalnega in ekonomskega sveta na ministrstvu ustanovili demografski svet Slovenije, ki bo povezoval stroko, institucije in civilno družbo ter pripravil podlage za dolgoročne demografske ukrepe.

"Demografski svet Slovenije bo predstavljal strokovno podporo javnim politikam, s katerimi lahko dosežemo bolj celovite in kakovostne ukrepe za učinkovitejše naslavljanje izzivov sodobne družbe," je napovedala. Ob tem pa je pojasnila, da se zaveda, da demografskih trendov ni mogoče obrniti čez noč. Si pa v tem mandatu želijo postaviti trdne temelje in oblikovati celovito demografsko politiko, ki bo temeljila na štirih stebrih: podpora družinam, opolnomočenje mladih, aktivno in dostojanstveno staranje ter upravljanje migracij in pomanjkanje delovne sile.

Migracije so in bodo vedno del družbenih sprememb, a hkrati priseljevanje samo po sebi ne more biti odgovor na dolgoročne demografske izzive, biti mora zakonito in premišljeno, priseljenci se morajo čim bolj vključiti v slovensko družbo, je dejala. Rešitev za demografska vprašanja Slovenije je po njenih besedah treba iskati tudi v učinkovitejšem delovanju vseh podsistemov, veselju do življenja in bolj pragmatični družinski politiki. Ne smemo se spraševati le o tem, kako dvigniti število rojstev, ampak mora biti cilj vzpostaviti okolje, v katerem si mladi upajo ustvariti družino, ker vedo, da bo država pri tem njihov zanesljiv partner, je še pojasnila.

Naravni prirast negativen od leta 2017

Generalna direktorica Statističnega urada RS Apolonija Oblak Flander je v predstavitvi statističnih trendov med drugim pojasnila, da je več kot petina prebivalcev starih 65 let in več. Ob tem je družba postala bolj dolgoživa, pričakovana življenjska doba je daljša.

Pred 50 leti, ko se je v Sloveniji rodilo 30.000 živorojenih otrok, je bilo otrok 24 odstotkov, starejših pa 11 odstotkov. Lani, ko je bilo živorojenih otrok okrog 17.000, je bilo le še 14 odstotkov otrok, starejših pa 23 odstotkov. Takšen premik od mlajših k starejšim pa prinaša izzive pri upravljanju sistemov zaposlovanja, pokojninske in socialne varnosti, je dejala.

Po njenih besedah je naravni prirast od leta 2017 konstantno negativen, pri čemer je ob nizki stopnji rodnosti omenila tudi nizko število ženski v rodni dobi. Prebivalstvo Slovenije sicer raste, a predvsem na račun pozitivnega selitvenega prirasta. Od osamosvojitve se je prebivalstvo v Sloveniji povečalo za deset odstotkov.

Trenutno ima tuje državljanstvo 10,5 odstotka prebivalcev. V letu 2024 so po njenih navedbah tuji državljani kot razlog za priselitev v Slovenijo v 58 odstotkih navedli zaposlitev, četrtina združitev z družino, osem odstotkov študij. Selitveni prirast pa je pozitiven pri vseh stopnjah izobrazbe.

Povečuje se brezposelnost mladih

Slovenija je sicer po navedbah generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Grete Metke Barbo Škerbinc v mednarodni primerjavi med državami z najnižjo brezposelnostjo, konec septembra je bilo 42.439 registrirano brezposelnih oseb. A, kot je dodala, med njimi niso vsi primerni za takojšno zaposlitev, po njihovih ocenah je neposredno zaposljivih okoli 22 odstotkov.

Na zavodu opažajo, da se je v zadnjih treh letih zmanjšalo število dolgotrajno brezposelnih starejših, se pa povečuje brezposelnost mladih, kar bo treba še bolje raziskati in omogočiti mladim lažji vstop v gospodarstvo kot tudi v javne službe. Povpraševanje na trgu dela je namreč še vedno visoko. Ob tem je Barbo Škerbinc dejala, da bo treba bolje uskladiti izobraževanje s potrebami gospodarstva, usposobljene kadre pa bomo verjetno morali začasno dobiti tudi iz tujine.

Opozorila je, da trg dela zapuščajo obsežnejše generacije kot tiste, ki nanj vstopajo. Če bodo to vrzel zapolnjevali tujci, je ocena, da bo leta 2030 vsak četrti delovni aktivni prebivalec tujec. Zavzela se je za selektivne, urejene delovne migracije. Ob tem je navedla tudi druge predloge, med njimi aktivacijo brezposelnih oseb, usposabljanje za potrebe trga dela, vseživljenjsko učenje, promocijo deficitarnih poklicev, hitrejše vključevanje mladih na trg dela in podaljševanje delovne aktivnosti starejših, pomoč pri vračanju iz tujine ter ohranjanje mladih doma.