Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko si je danes v Podbrezjah ogledala posledice neurja. Kot je poudarila, je na prizadetih območjih potrebna čimprejšnja sanacija, da se že sicer problematična okuženost z lubadarjem ne bi še povečala. Obiskovalce pa opozarja, naj se zaradi varnosti izogibajo območjem vetroloma.
Kot je svoje vtise po zadnjih neurjih strnila ministrica Irena Šinko, ti niso prijetni ne na področju gozdarstva ne na področju kmetijstva, kje je bila škoda še večja. “Vemo pa, da bi bilo lahko tudi še hujše,” je dejala in spomnila na bistveno večji vetrolom iz leta 2014. “Upajmo pa, da se je sedaj to zaenkrat vse,” je ob nestabilnih vremenskih razmerah v zadnjem obdobju izpostavila ministrica.
Danes si je na terenu ogledala gozdove na območju občine Naklo, ki jih je prizadel vetrolom 13. julija. Zadovoljna je, kako so vaščani in lastniki prizadetih gozdov še isti dan stopili skupaj in se lotili sanacije. Na ta način je sanacija lahko bistveno hitrejša, kar je zelo pomembno, saj podrto drevje predstavlja idealne razmere za širjenje lubadarja, ki ga je v gozdovih veliko že zaradi preteklih ujm in suše.
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je pojasnil, da je treba pri sanaciji postaviti prioritete. Ključno je čim prej pospraviti les na območjih, kjer so podlubniki že izbruhnili. Prav tako je pomembno, da se čim prej odstrani polomljeno drevje ob vodotokih, da bodo ti čisti in da ne bi zaradi podrtega drevja prihajalo še do poplav.
Kot je dejal, je ključni prvi ukrep v teh izrednih razmerah pregled stanja in komunikacija z lastniki gozdov. To pomeni, da je treba čim prej pristopiti k majhnim lastnikom, ki sami niso usposobljeni za delo v gozdovih in jim svetovati glede izvajalcev. Najbolje je lastnike povezati med seboj, tako kot se je zgodilo v Podbrezjah, kjer so lastniki poiskali skupnega izvajalca in se dogovorili, kdo bo izvajal odkup lesa.
Poškodovanih okoli 450.000 kubičnih metrov lesne mase
Groba ocena je, da je bilo v zadnjih neurjih skupaj poškodovanih okoli 450.000 kubičnih metrov lesne mase. V neurju 13. julija je bila prizadeta cela severna Slovenija, naslednje ujme pa so škodo še stopnjevale. Najbolj prizadeti sta zgornja Gorenjska in Koroška, je navedel Danev.
Jernej Avsenek iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je pojasnil, da je bilo v zadnji ujmi na zgornjem Gorenjskem najhuje v dolinah Radovna, Krma in Kot, kjer je vetrolom povzročil ploskovne poškodbe gozdov. Po prvih ocenah gre za 60.000 kubičnih metrov lesa. Zaradi ogromne količine bo sanacija zelo zahtevna, bo pa morda lahko nekoliko učinkovitejša, ker na tem območju ne prevladujejo manjši, temveč za večji zasebni lastniki.
“Ceste so večinoma za silo očiščene, vendar je gibanje na tem območju še vedno nevarno,” je dejal Avsenek. “Verjetno bo neizogibno območje zapreti za obisk, ker ljudje ne upoštevajo opozoril in hodijo na rekreacijo, kot da se nič ni zgodilo, ali pa na to območje hodijo celo iz radovednosti. Očitno se ne zavedajo nevarnosti, ki jo predstavlja poškodovano, obviselo drevo, ki lahko vsak trenutek pade. Obenem s svojo prisotnostjo ovirajo sanacijska dela,” je izpostavil Avsenek.
“Prav je, da opozorimo vse državljane in vse turiste, naj se izogibajo tistih delov gozdov, kjer je bil vetrolom in kjer lahko pride do kakršnekoli poškodbe, ker vidimo, da je zelo nevarno,” je poudarila tudi ministrica. Danev pa je opozoril, da lahko že veja ubije človeka, če mu pade na glavo. Poleg tega je nevarno hoditi čez drseča, podrta debla.
Ponekod so pridelki povsem uničeni.
Danev ni mogel napovedati, koliko časa bo sanacija potekala in koliko časa bo gibanje po prizadetih gozdovih nevarno, Avsenek pa je ocenil, da bi na njihovem najbolj prizadetem območju sanacija lahko trajala kar leto dni. “Tudi ko bo sanacija navidezno opravljena in ko bo jeseni sezona gob, bo namesto gledati za gobe, bolj priporočljivo gledati gor, kjer lahko še vedno obvisijo veje,” je opozoril Danev.
Ministrica danes načrtuje še ogled poškodovanih kmetijskih zemljišč na severovzhodu države, saj je velika škoda tudi na poljih in vinogradih. Ocene škode sicer še ni, ministrica pa je spregovorila tudi o načinih, kako lahko prizadetim pomaga država.
Kar se tiče gozdov, je pojasnila, da bo država pomagala v skladu s sprejetimi programi. V programu razvoja podeželja je na razpolago okoli 2,4 milijona evrov, iz proračuna okoli milijon evrov, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike pa okoli štiri milijone evrov, ki bi jih lahko porabili za ponovno sadnjo, vzpostavitev poti in gozdnih vlak, medtem ko je sama sanacija na plečih lastnikov.
Glede škode v kmetijstvu pa je ministrica povedala, da je škodo po toči možno zavarovati, zato po obstoječi zakonodaji tu ni možna nikakršna finančna pomoč. Vendar so ponekod pridelki povsem uničeni. Kot je dejala ministrica, v ta namen pripravljajo spremembo zakona o odpravi posledic po naravnih nesrečah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje