Osnutek izhodišč za zdravstveno reformo, ki ga je pripravil strateški svet ministra za zdravje, vsebuje predlog uvedbe nabora univerzalnih zdravstvenih storitev. Kot je razumeti, bi s tem uvedli nov sistem financiranja zdravstva, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter storitve razdelili med tiste, ki so javno financirane, in tiste, ki niso.
Ministrstvo za zdravje je na svoji spletni strani objavilo osnutek izhodišč za prenovo zdravstvenega sistema. Medtem ko pogosto sklicuje novinarske konference o številnih temah, na objavo osnutka izhodišč javnosti ni posebej opozorilo. Tudi socialnim partnerjem in deležnikom ga po naših informacijah še ni predstavilo.
To je po eni strani nenavadno, saj ta osnutek vsebuje konkretnejše predloge ukrepov, kot so jih doslej napovedali predstavniki vlade. Po drugi strani pa je razumljivo, saj ga je pripravil prejšnji strateški svet za prenovo zdravstva. Ta je deloval pod okriljem ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ko je njegovo ministrstvo še imelo glavno pristojnost pri pripravi zdravstvene reforme. Osnutek izhodišč so člani strateškega sveta zaključili konec prejšnjega leta, od takrat pa je bil v lektorskem pregledu, so nam pojasnili na ministrstvu.
Januarja je koordinacijo zdravstvene reforme prevzel predsednik vlade Robert Golob. Ob tem je ustanovil svoj strateški svet oziroma je prejšnjega razširil in ga vzel pod svoje okrilje. V novem strateškem svetu so skoraj vsi člani ministrovega sveta in še več kot dvakrat toliko novih. Prvi svet je imel devet članov, novi pa jih ima 22, poleg njih pa na seje hodijo tudi osebe, ki niso njegovi člani.
Novi strateški svet vodi onkološki kirurg Erik Brecelj, ki je bil član prejšnjega sveta. Povedal nam je, da novi strateški svet izhaja iz osnutka izhodišč, ki ga je pripravil prejšnji. “To je osnova, ki jo bomo intenzivno pretresali,” je dejal.
Uvedba univerzalnih zdravstvenih storitev
Koalicija je januarja potrdila časovnico priprave zdravstvene reforme. Najprej se bo po estonskem vzoru lotila digitalizacije zdravstva in strateške prenove zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Konkretnejši predlogi ukrepov naj bi bili pripravljeni v začetku pomladi, minister za zdravje pa je večkrat poudaril, da želi s prvimi spremembami zagotoviti transparentnost podatkov o delovanju sistema. Če bodo podatki o plačevanju storitev in storilnosti bolnišnic javni, se bodo bolnišnice med seboj primerjale in dobre prakse se bodo razširile, je pojasnil.
Več podrobnosti o vladnih načrtih še ni bilo znanih. Zdaj pa je več predlogov konkretnejših sprememb zdravstvenega sistema objavljenih v osnutku izhodišč, ki ga je ministrstvo nedavno objavilo na svoji spletni strani. Osnutek sicer ne omenja niti Estonije niti Finske, ki jo je Bešič Loredan prav tako omenjal kot zgled, ki mu bo sledil.
Osnutek izhodišč lahko najdete na tej spletni strani (tretja povezava pod fotografijami ministra in državnih sekretarjev).
V osnutku je med drugim zapisano, da bi financiranje zdravstva uredili z določitvijo nabora tako imenovanih univerzalnih zdravstvenih storitev, ki bi bile v celoti plačane iz javnih sredstev. “Druge zdravstvene storitve niso krite iz javnih sredstev,” je zapisano.
V osnutku ni navedeno, katere storitve bi lahko bile krite iz javnih blagajn in katere ne. Je pa razumeti, da bi lahko za storitve, ki ne bi bile plačane z javnim denarjem, (zasebne) zavarovalnice oblikovale prava zdravstvena zavarovanja. Poleg tega je v osnutku jasno zapisano, da je treba pri samoplačniških storitvah vpeljati regulacijo standardov, kakovosti in cene.
Trenutno dodatna zdravstvena zavarovanja niso dovolj razvita, piše v osnutku. “V večjem obsegu se lahko razvijajo le, če so dovolj natančno določene univerzalne zdravstvene storitve v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja,” je pojasnjeno.
Član strateškega sveta Boris Zgrablić je do izločanja storitev iz univerzalne košarice očitno bolj zadržan od ostalih članov. K osnutku izhodišč je o tem dodal ločeno mnenje, v katerem je zapisal, da plačilo storitev, ki so za zdravje potrebne in ne bi bile uvrščene v univerzalno košarico, ne sme pomembno vplivati na premoženje pacienta. “Zato se takšne storitve premesti med univerzalne,” je predlagal, “če to ni izvedljivo, se njihovo plačilo zagotovi z reguliranim sistemom skupnega financiranja.”
Med tistimi, ki so v preteklosti zagovarjali krčenje košarice, je bil nekdanji zdravstveni minister Dorijan Marušič. Zanj je Bešič Loredan ob prevzemu mandata trdil, da bo vodil skupino za pripravo zdravstvene reforme, vendar ga je nato imenoval samo za člana. Vodja ministrovega strateškega sveta je bila Tjaša Sobočan z ministrstva za digitalno preobrazbo. Odnosi med Bešičem Loredanom in Marušičem so se po naših informacijah ohladili.
Preberite tudi: Premier Golob o prvih korakih zdravstvene reforme: “Prijetno boste presenečeni”
Namesto dopolnilnega zavarovanja
Zdaj prek obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga glede na prihodke plačujemo zavodu za zdravstveno zavarovanje, nekatere storitve, zdravila in medicinske pripomočke plačujemo v celoti, nekatere pa delno. Pri tistem, česar obvezno zavarovanje ne pokrije v celoti, se razlika plača iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je torej zavarovanje za doplačila. Ni progresivno, saj zanj vsi plačujemo enako, ne glede na dohodke. Vseeno pa je na neki način solidarno, saj plačila niso odvisna od zdravstvenih potreb. Lahko bi rekli, da zdravi plačujejo za bolne.
Čeprav je dopolnilno zdravstveno zavarovanje prostovoljno, ga plačujejo skoraj vsi prebivalci Slovenije. Zato je neposrednih plačil iz žepa za zdravstvo v Sloveniji veliko manj kot v drugih državah.
Komercialne zdravstvene zavarovalnice, ki jim plačujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri tem nimajo aktivne vloge. Dejansko so samo posredniki denarja in ne morejo vplivati na to, kako se storitve izvajajo in plačujejo.
Predlog iz osnutka izhodišč za reformo je mogoče razumeti, da bi strateški svet ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje in doplačila. Nekatere storitve bi torej v celoti plačali z javnim denarjem, za druge pa bi se lahko z novimi zavarovalniškimi produkti zavarovali pri komercialnih zavarovalnicah.
Te sicer zdaj ponujajo prava zdravstvena zavarovanja, a drugačna. Z njimi zavarovancem krijejo določen obseg samoplačniških zdravstvenih storitev oziroma storitev, opravljenih pri zasebnikih. To so večinoma storitve, do katerih so zavarovanci upravičeni v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar so zaradi čakalnih dob manj dostopne. Na voljo pa so tudi zavarovanja za “nadstandard”, torej storitve, ki jih zdravstvena blagajna nikoli ne plača, na primer nadstandardne namestitve v bolnišnicah ali zdraviliščih.
Bolnišnice kot javna podjetja?
Strateški svet je v osnutku izhodišč predlagal tudi več drugih ukrepov. Na področju financiranja se je zavzel za prenos dela financiranja iz zdravstvene blagajne v državni proračun in za večjo obremenitev določenih oblik dela s prispevki za zdravstvo. Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa bi naložil, da bolj upošteva potrebe prebivalstva, ko sklepa pogodbe, po katerih izvajalcem plačuje za storitve.
V osnutku se je lotil še področij upravljanja, kakovosti in digitalizacije. Med drugim je ocenil, da javni zavod ni nujno najprimernejša pravna oblika organizacije za izvajalce zdravstvene dejavnosti in dolgotrajne oskrbe. Treba bi bilo preveriti, ali je dovoljeno na področju zdravstva ustanavljati javna podjetja oziroma holdinge, je zapisal. Naštel je tudi več organizacijskih in sistemskih sprememb, ki naj bi pripeljale do učinkovitejšega in kakovostnejšega dela v zdravstvenih ustanovah. Pri tem je napisal tudi predlog, da bi zaposlene v svetih bolnišnic lahko zastopali samo zdravniki, čeprav jih je v bolnišnicah manj kot zaposlenih na področju zdravstvene nege.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje