Obrambni sistem je, sodeč po predlaganem razvojnem dokumentu, pred največjim naložbenim ciklom. Obrambno ministrstvo predlaga, da se vojaški proračun v letu 2023 dvigne na 1,35 odstotka BDP in do leta 2030 zraste na dva odstotka BDP. Med prvimi potezami leta 2023 pa bo dokončna prekinitev posla z boxerji in iskanje alternative.
Ministrstvo za obrambo v predlogu resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, objavljenem v sredo, napoveduje močno povečan obseg obrambnih izdatkov. Za investicijske stroške se bo letno namenjalo 20 odstotkov obrambnega proračuna, za raziskave in razvoj pa dva odstotka.
Z izjemo minevajočega leta gre za občuten dvig glede na prejšnja; v letu 2020 je bilo za obe kategoriji, torej za investicije in razvoj, namenjenega le 5,69 odstotka proračuna, v letu 2021 14,56 odstotka, v letu 2022 pa že 21,32 odstotka, so na vprašanja STA odgovorili na ministrstvu.
Začelo se je iskanje alternativnega osemkolesnika
Iztekajoče se leto je bilo na področju obrambnih naložb sicer zaznamovano najprej s sklenitvijo in nato z napovedano odpovedjo pogodbe o nakupu 45 osemkolesnikov boxer. Obrambno ministrstvo je podjetje OCCAR, s katerim je bil sklenjen posel, 18. julija obvestilo o začetku revizije posla in 23. septembra nato še o izstopu Slovenije iz programa boxer. Po oceni generalnega direktorja direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željka Kralja bodo postopki zaključeni v prvi polovici leta. Ministrstvo je na več vlad drugih držav, po neuradnih podatkih STA na šest, že podalo pobudo za nakup alternativnih osemkolesnikov, informacije glede tega bodo posredovali v kratkem, je sredi decembra komentiral Kralj.
Osemkolesnike vojska potrebuje za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, k čemur se je obrambno ministrstvo zavezalo zvezi Nato. Na tem področju omenjeni predlog resolucije prinaša novost, da se ne bosta gradili zaporedno, temveč vzporedno, kot razlog pa navaja finančno racionalizacijo.
Nakup osemkolesnikov se zaradi zamude v izpolnjevanju zavez zavezništvu, kot so zapisali v resoluciji, obeta že kmalu v prvem razvojnem obdobju do leta 2030 in bo po številu vozil precej večji od 45 boxerjev. Na vprašanja o tem, koliko večji, ministrstvo ne odgovarja, a je STA neuradno izvedela, da je minimalni standard zveze Nato za eno bataljonsko skupino 53 osemkolesnikov. Za obe bataljonski skupini naj bi bilo sicer potrebnih 136 novih osemkolesnikov in 30 patrij.
Močan poudarek na razvoju zračnih zmogljivosti
Predlog resolucije za prvo razvojno obdobje navaja tudi razvoj zračnih zmogljivosti, med njimi nakup večnamenskih srednjih helikopterjev za podporo specialnim silam v operacijah visoke intenzivnosti in zaključek prenove letališča Cerklje ob Krki. Obrambni minister Marjan Šarec je gradnjo dodatnega hangarja za letalo tipa spartan že napovedal, STA pa je neuradno izvedela, da je načrtovan še dodaten hangar. Eno transportno letalo tipa spartan je namreč že naročeno, resolucija pa v prvem razvojnem obdobju predvideva nakup še enega srednjega transportnega letala.
Iz tega letališča bodo predvidoma delovala tudi letala za gašenje iz zraka. Zeleno luč za nakup štirih z možnostjo nakupa dodatnih dveh pa je vlada ministrstvu prižgala v začetku decembra. Šarec je sicer že jeseni napovedal, da bodo za ta namen usposabljali namenske letalske posadke. Kot je izvedela STA, imajo namreč na ministrstvu skrbi, ali bi s tako zahtevno tehniko lahko upravljala letalska društva. Letalo ob odmetu vode iz zraka namreč postane lažjo za eno tono.
Vključevanje slovenskih visokotehnoloških podjetij v zavezniško industrijsko bazo
Ministrstvo bo sledilo tudi trendom razvoja naprednih tehnologij, med drugim na področju avtomatiziranih in avtonomnih sistemov, s ciljem krepitve nacionalne obrambne, industrijske in tehnološke baze.
Ob tem si bodo prizadevali za vključevanje slovenskih visokotehnoloških podjetij v povezave s partnericami zavezništva.
Kader bi popolnili tudi z osnovnošolsko izobraženimi, ki bi jih nato dodatno izobraževali
Predlog resolucije predvideva SV, ki bo v mirnodobnem obdobju obsegala 10.000 pripadnikov z možnostjo naraščanja sil v sklopu vojne strukture vojske. V dokumentu napovedujejo vzpostavitev ustreznega socialno-ekonomskega in delovnopravnega statusa vojaških oseb, ki bo na trgu dela konkurenčen.
Ministrstvo je sicer v obravnavo na vladi že pred prazniki vložilo predlog novele zakona o službi v SV, ki med drugim predvideva znižanje zaposlitvenih pogojev za vojaka iz srednješolske na osnovnošolsko izobrazbo. A pod pogojem, da ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi sklene tudi pogodbo o izobraževanju ob delu za pridobitev srednješolske izobrazbe, pri čemer mu izobraževanje financira država, oz. ministrstvo. Ob tem predpostavljajo, da bodo letno na ta način pridobili 50 kandidatov, je ministrstvo zapisalo v gradivu.
Ministrstvo se zaveda negativnega kadrovskega trenda, so odgovorili. Tudi zato obseg obeh bataljonskih skupin načrtujejo skladno z minimalnimi zahtevami zavezništva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje