Menu ItemOmejitev plač v zasebnih podjetjih, delavsko solastništvo podjetij, obdavčitev praznih nepremičnin, omejevanje tržnih najemnin. Z Alenko Bratušek iz SAB, Zdravkom Počivalškom iz Povežimo Slovenijo, Jernejem Vrtovcem iz NSi in Luko Mescem iz Levice o njihovih predlogih za rešitve aktualnih izzivov, s katerimi se bodo kaj kmalu morali soočiti zmagovalci volitev.
Podražitve energentov, živil, najemnin oziroma nepremičnin, storitev. V teh dneh se občutneje draži meso. Verjetno eden od prvih izzivov nove vlade bo blaženje vsesplošne draginje.
“Evropa se je zaradi ukrajinske vojne znašla v energetski krizi, brez ruskih energentov imamo težavo in odgovora na to trenutno nima ne slovenska ne evropske vlade. Naredili bomo vse, ko bomo v vladi, da ljudje zaradi teh podražitev ne bodo trpeli,” je dejal koordinator Levice Luka Mesec in nadaljeval, da bodo to naredili bodisi s subvencijami bodisi z zniževanjem trošarin, ampak na sistematičen način.
“Najbolj ogroženi so revni upokojenci, prekarci, slabo plačani, ljudje na socialnih pomočeh, njim je treba v prvi vrsti pomagati in njim mora biti namenjena sistematična pomoč, ne razdeljevanje kuponov volilni bazi.”
Infrastrukturni minister in predstavnik NSi Jernej Vrtovec se je odzval, da vsi našteti v teh dneh dobivajo pomoč v obliki energetskega solidarnostnega dodatka. “Če smem samo potegniti črto,” je besedo spet prevzel Mesec. “Na srednji rok se mora Evropa osvoboditi fosilnih goriv, zato je treba pospešiti zeleni prehod, ne pa denarja metat v orožje, kar je zdaj denimo tendenca v Evropi.”
Koga bi obdavčili in koga razbremenili?
Draginja pod žaromete postavlja življenjske stroške, a tudi zaslužke, saj je ob enakih plačah in pokojninah naša kupna moč vse manjša. Kako mora biti razdeljeno tisto, kar ustvarimo, da je družba pravična?
NSi ves čas zagovarja močno gospodarstvo in nižje davke. “Ta trenutek tisti, ki v Sloveniji želi delati, dela, problem je, da ga moramo še davčno razbremeniti, mu dopustiti, da več lahko tudi ustvari, in nenazadnje bo ta človek boljše živel,” je dejal Vrtovec. “Problema nimamo s tistimi, ki so brezposelni, ker imamo v državi ogromno socialnih in drugih instrumentov za pomoč ljudem, in prav je, da se tistim, ki ne zmorejo, pomaga. Problem pa so nizke plače tistih, ki svoje delo kakovostno in dobro opravijo, zaradi tega je naš koncept zagotovo, da znižamo davčno obremenitev teh ljudi, pripomoremo k temu, da se bo tudi njihova blaginja dvignila.”
Levica bi predvsem z davki več vzela bogatejšim in podjetjem ter dala tistim, ki imajo manj. Mesec meni, da moramo več obdavčiti kapital, saj zdaj vse financiramo iz davkov na delo. “Vse visi na delu in to je neravnovesje, ki ga mi želimo uravnavati.”
Levica bi “lahovnika” za zasebna podjetja
Je pa Levica striktna tudi pri plačnih razmerjih. Najvišja plača v državnem podjetju ne bi smela biti višja od petkratnika najnižje plače v tem podjetju. Tudi v zasebnih podjetjih bi določili plačno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo, in sicer na ena proti deset. To pomeni, da bi lahko vodilni v podjetju mesečno dobil nekaj manj, kolikor znaša letna plača najslabše plačanega zaposlenega. Po besedah Mesca predlog zakona še ni spisan, gre bolj za usmeritev, o kateri razmišljajo.
Kar se tiče predloga za državna podjetja, je Mesec dejal, da je predlog podoben trenutni ureditvi s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom. “To je plačno razmerje, ki velja, to ni nek naš divji socialistični program. Zdaj, kako bi to v zasebnih podjetjih uvajali, obstaja, v Švici je skoraj uspel referendum, kjer so želeli določiti, da bi bile plače omejene ena proti 12.” Referendum v Švici je potekal leta 2013, proti je bilo 65,3 odstotka udeležencev referenduma, je poročal Guardian.
Predsednica SAB Alenka Bratušek je dejala, da si uveljavitev takega predloga “težko predstavlja”. “Če bi, tako kot je rekel kolega (Mesec, op. a.), šli na referendum in bi se ljudje tako odločili, čeprav sama osebno dvomim, da bi takšen referendum uspel, pa bi bilo prav.” Tako ona kot v nadaljevanju Zdravko Počivalšek, predsednik Povežimo Slovenijo, sta se zavzela za spodbujanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. “Najboljša socialna država je uspešno gospodarstvo in naloga vsake vlade je, da omogoča razvoj gospodarstva, tukaj se končno strinjava z Alenko, da je treba najprej ustvariti, da potem lahko delimo in verjamem, da je to edini korak, ki omogoča, da bomo vsi skupaj bolje živeli,” je dejal Počivalšek.
Vrtovec pa je menil, da gre za “nevaren” predlog poseganja v zasebno lastnino. “Si ne predstavljam, kdo bo še vlagal v tako državo, če politiki sedaj tekmujejo, dajejo takšne napovedi.” Mesec je temu oporekal s komentarjem, da “je zasebna lastnina omejena s svojo gospodarsko, okoljsko in socialno funkcijo” in vprašanjem Vrtovcu, kakšno razmerje bi bilo zanj sprejemljivo. “Ena proti 100, ena proti 300?” Vrtovčev odgovor: “Zasebnik, ki ustvari svoje podjetje, lahko plača delavca, kolikor ga želi.”
Bavčarjev davčni odpustek
Sogovorniki v studiu so komentirali tudi današnje poročanje Dela, da je Igor Bavčar februarja na Finančno upravo RS vložil zahtevek za zmanšanje z odločbo iz leta 2011 odmerjenega davka, s katero mu je Furs takrat naložil plačilo 3,5 milijona evrov davka. Furs naj bi nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza odpisal 2,7 milijona evrov dolga. Bratušek in Mesec sta bila zelo kritična do dogajanja, ki po njunem kaže na to, da vlada Janeza Janše poskrbi za sebi bližnje in deli državljane na prvo- ter drugorazredne. Vrtovec in Počivalšek, oba ministra v Janševi vladi, pa sta komentirala, da morajo biti vatli enaki za vse. Mesec je to označil za sprenevedanje. Več tukaj.
Odziv Ivana Simiča
Po soočenju na N1 se je oglasil generalni direktor Fursa Ivan Simič, ki pravi: “Navedbe, da je Igorju Bavčarju odpisan večmilijonski davčni dolg, ne držijo. Igorju Bavčarju ni bila izdana nobena odločba, s katero bi mu bil odpisan davčni dolg.” Na N1 smo povzemali poročanje Dela, da ima Furs že spisano odločbo za odpis 2,7 milijona evrov davčnega dolga Igorju Bavčarju oziroma – kot smo to formulirali v soočenju -, da je po neuradnih informacijah Bavčarjevemu zahtevku ugodeno, in ne, da mu je odločba že izdana.
Bratušek: Vlada niti plač v javnem sektorju ne zna urediti
Bratušek je opozorila še na zaušnico vladi s strani ustavnega sodišča, ki je včeraj razveljavilo poskus dviga zdravniških plač. “Vlada (…) niti plač v javnem sektorju ne zna urediti. Ustavno sodišče je tej vladi, pravilno seveda, ker imamo enotni plačni sistem, razveljavilo darilo, ki so ga želeli dati najbogatejšim, lahko tudi najboljšim, ampak tistim, ki imajo že danes veliko,” je dejala in okarala navzoča predstavnika vlade: “Namesto da se lotite reševanja sistemov plač zdravnikov, medicinskih sester, plačne skupine J, ki je najslabše plačana v državi, vi želite zdravnikom dvigniti plače za 24 odstotkov.”
Po njeni oceni v zgodovini države ni bilo vlade, ki bi bila deležna toliko razveljavitev na ustavnem sodišču. “Delamo v izrednih razmerah, moramo vleči hitre in ustrezne korake, s katerimi omogočamo, da sistem deluje,” je dejal Počivalšek in dejal, da za bolj “normalna obdobja” ostaja več sistemskih vprašanj, ki se jih bo treba lotiti.
Ali ‘skrivajo’ zanje nevšečno gospodarsko napoved?
Ministra Počivalška smo soočili z dogajanjem okrog gospodarske napovedi Umarja, ki jo vlada obravnava že skoraj mesec dni. Na seji vlade pred tremi tedni, ki jo je vodil Počivalšek, je prekinila z obravnavo, nato je dvakrat ni uvrstila na sejo. Pred dobrim tednom dni so nam v premierjevem kabinetu dejali, da naj bi jo obravnavali pretekli četrtek, a je niso. Problem naj bi bil v tem, da naj bi bila ocena rasti preskromna. Urad namreč po poročanju Dela letošnjo napoved rasti BDP zmanjšuje s 4,7 na 4,2 odstotka. Počivalšek je zatrdil, da vlada nič ne skriva. Več v spodnjem videu.
Brez bolniške, dopusta, varnosti
Pri vprašanju položaja prekarcev se politiki niso strinjali glede akutnosti tega problema. Soočili smo jih z izjavo Nine Belingar, turistične vodičke in prekarno zaposlene. Njen mož je redno zaposlen učitelj, imata leto in pol starega otroka, družina živi v najetem stanovanju. Ko je sezona dobra, ne zaslužim slabo, pravi, ko je slaba ali pa pozimi, pa prihodki drastično padejo – in takrat je plačevanje prispevkov veliko breme. Želi si, da bi bila stopnja prispevkov progresivna oziroma da bi tudi prekarcem določili neko minimalno plačo.
Minister za gospodarstvo Počivalšek je menil, da danes nobenemu ni treba biti prekarec. “Smo v situaciji, ko se delavce išče z lupo, nobene potrebe ni po prekarnosti, ker se lahko vsi zaposlijo, to je najboljša zgodba, ki jo lahko realiziramo. Druga stvar pa je, če želi nekdo biti zaposlen ali ne.” Dodal je, da je pomembno vzdrževati razmerje med socialnimi transferji in minimalno plačo. “Ko v Sloveniji slišim, da se ne splača delati, da gre nekdo raje na socialni transfer, moram odkrito povedati, da me spreleti srh. To pomeni, da moramo nekaj v tem sistemu spremeniti, zato da bo delo cenjeno in plačano.”
Mesec pa je dejal, da je treba tem ljudem urediti minimalno socialno zaščito, predvsem pa začeti razpravo o tem, kako prekarnost zmanjševati. “Mi imamo trenutno na trgu dela skoraj četrtino ljudi, ki so v takšnih ali drugačnih prekarnih oblikah zaposlitve. To pomeni, da nimajo bolniške, nimajo dopusta, lahko jih odpustijo naslednji dan, nimajo minimalne urne postavke, prepuščeni so sami sebi, delajo pa za enega delodajalca.” Poudaril je, da je to problem tudi za državo, saj vsak od 750 tisoč redno zaposlenih v povprečju plača trikrat višje prispevke za pokojnine, zdravstvo in ostalo kot prekarci.
Bratušek se je zavzela, da bi morala vlada takoj vsaj v državni oziroma javni upravi ukiniti prekarno delo ali pa ga celo prepovedati. “Čistilni servisi, varnostne službe in še bi lahko naštevala, to je prvi korak.”
Javna stanovanja, obdavčitev praznih in omejitev najemnin
Pri stanovanjski politiki se je razprava sprva vrtela okrog predloga Levice, da bi obdavčili prazne nepremičnine (teh naj bi bilo po celi državi okoli 175 tisoč). Predlog, da bi obdavčili vsa stanovanja in hiše z več kot 160 kvadratnih metrov bivalne površine, še bolj bi obdavčili vsa prazna stanovanja in tista, ki se oddajajo v najem, je NSi označila kot napad na podeželje. Nekdo, ki v Ljubljani živi v denimo 350 tisoč evrov vrednem stanovanju, ki ni večje od 160 kvadratnih metrov, ne bi plačal nič davka, nekdo, ki živi v hiši na podeželju, večji od 160 kvadratnih metrov v vrednosti 200 tisoč evrov, pa bi plačal 91 evrov davka na leto.
Mesec je danes dejal, da namen Levice “vsekakor ni obdavčiti podeželskih hiš”. “Kar se nas tiče, se lahko ta kvadratura tudi zamenja z vrednostjo nepremičnine, pa rečemo, da stanovanja in hiše v vrednosti do 300 tisoč evrov niso obdavčeni. Naš namen je povsem drugje: da ljudi odvrnemo od tega, da si nepremičnine kopičijo. To zdaj sploh tisti, ki imajo več kot desetkratnik povprečne plače in so kreditno močno sposobni, počnejo, ker so stanovanja enostavno dobra naložba.”
Obdavčitev praznih stanovanj je zapisana tudi v programu NSi, a po besedah Vrtovca je zanje sprejemljiva obdavčitev do višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki ga lastniki zemljišč plačujejo že zdaj. Bratušek je dejala, da nepremičninski davek ni njihova prioriteta. “Če se bomo o kakšni stvari pogovarjali, je to obdavčitev praznih stanovanj, ampak mi se bolj zavzemamo za to, da država zagotovi več neprofitnih najemnih stanovanj.” Dodala je še omejitev tržnih najemnin po nemškem in avstrijskem vzoru. “Ne more ena kletna sobica, ki jo uporabljajo ali najamejo študenti, stati 500 evrov ali še več. Ne želim licitirati tu s številkami, a neko normalno najemnino za določeno kategorijo stanovanj, to so odlično uredili tako v Avstriji kot v Nemčiji, in tudi Slovenija mora to urediti.”
Počivalšek pa je napovedal garancijsko shemo, ki bo osnova za “generiranje” 15 tisoč novih stanovanj do leta 2026.
Podkast: Oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.