Ustavni sodniki so razveljavili določbo iz desetega protikoronskega zakonskega paketa, ki bi omogočala dvig zdravniških plač do 63. plačnega razreda. Ključno za odločitev ustavnega sodišča je bilo, da so poslanke in poslanci prepovedali referendum o tem ukrepu, čeprav ni bil nujen za blaženje škodljivih posledic epidemije.
Ustavni sodniki so s sedmimi glasovi proti dvema odločili, da 48. člen protikoronskega zakonskega paketa 10 (PKP 10 oziroma ZDUPŠOP) ni skladen z ustavo. S tem členom je državni zbor na predlog koalicijskih strank določil, da bi lahko zdravniki in zobozdravniki dosegli 63. plačni razred v sistemu plač v javnem sektorju. Trenutno lahko napredujejo do 57. plačnega razreda.
Ključna prepoved referenduma
Kot je pojasnjeno v odločbi, je bilo ključno, da je državni zbor prepovedal referendum o tem zakonu. Referendum je mogoče prepovedati v primeru, ko bi se odločalo o zakonih, namenjenih odpravi posledic naravnih nesreč. Epidemijo covida bi bilo mogoče opredeliti kot naravno nesrečo, vendar dvig plačnega stropa za zdravnike ni nujen za odpravljanje posledic te epidemije, so sklenili sodniki.
Tako je to pojasnilo ustavno sodišče:
“Glede na vse navedeno je ustavno sodišče presodilo, da je državni zbor razumno utemeljil, da je nalezljiva bolezen COVID-19 na področju zdravstva oziroma dela sicer povzročila posebno obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov, vendar pa izpodbijani ukrep iz 48. člena ZDUPŠOP ni nujen ukrep za odpravo te škodljive posledice v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Zato je državni zbor neupravičeno izključil zakonodajni referendum o 48. členu ZDUPŠOP, kar pomeni, da je bila izpodbijana zakonska določba sprejeta po protiustavnem postopku in je v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave.
Niso odločali, ali so zdravniške plače ustrezne
Ustavna sodnika Rajko Knez in Rok Čeferin sta v svojih pritrdilnih ločenih mnenjih poudarila, da ustavno sodišče ni odločalo, ali so zdravniki in zobozdravniki primerno plačani za svoje delo, saj za to ni pristojno. “Ustavno sodišče je pristojno izključno za presojo, ali je bil referendum glede izpodbijane določbe izključen v skladu z ustavo ali ne,” je zapisal Čeferin.
“Trditve, da je ustavno sodišče odločalo o višini zdravniških plač, torej neposredno o tem, kakšno plačo si zaslužijo zdravniki in zobozdravniki, ne držijo. So popolnoma zgrešene in nepoštene do ustavnega sodišča kot institucije in tudi do ustavnih sodnic in sodnikov. Enako velja za (posledične) očitke o politizaciji in prestopanju naših pristojnosti,” pa je zapisal Knez.
Pričakovana odločitev
Ustavno presojo so zahtevale sindikalne centrale. Te ne nasprotujejo dvigu zdravniških plač, vendar so opozorile, da dvig ni bil sprejet po zakonitem postopku. Po tem dvigu je več sindikatov od vlade zahtevalo, da plače dvigne tudi drugim javnim uslužbencem.
Končna odločitev ustavnega sodišča je bila pričakovana, je danes dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj. “Veseli smo, da so ustavni sodniki zaščitili načelo enakosti pred zakonom,” je dodal. KSJS je ob tem še ponovil zahtevo, da naslednja vlade začne pogajanja o plačah v javnem sektorju, ki bodo vzpostavila ustrezna razmerja med plačami s poudarkom na spodnji tretjini plačne lestvice.
Tudi Lidija Jerkič, predsednica zveze svobodnih sindikatov, je pričakovala takšno odločitev ustavnega sodišča. Poudarila je, da je bil plačni strop za zdravnike dvignjen brez socialnega dialoga in brez možnosti referenduma.
Da bi lahko bila določba o dvigu plačnega stropa neustavna, so svarili tudi drugi. Pred odločanjem o zakonu je na to poslanke in poslance opozorila tudi Sonja Bien Karlovšek iz zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Koalicijski poslanci so dvig zdravniških plač vseeno podprli.
Zavrnili vse argumente
Pravzaprav so že koalicijske stranke, ko so predlagale dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, priznale, da nima povezave z epidemijo. Ob vložitvi amandmaja so namreč razložile, da ga je treba zvišati, ker tako narekuje stavkovni sporazum iz leta 2016. Vendar je državni zbor v pojasnilih, ki jih je poslal ustavnemu sodišču, vseeno zatrjeval, da je treba najvišje zdravniške plače dvigniti zaradi epidemije.
Ustavnim sodnikom je tako državni zbor pojasnil, da je ena od škodljivih posledic epidemije tudi posebna obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov. Vendar je večina ustavnih sodnikov menila, da tega ni nujno naslavljati s sistemsko spremembo plačnega sistema. “Že doslej je namreč zakonodajalec omogočal dodatke tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s to boleznijo,” so zapisali v odločbi.
Poleg tega so iz državnega zbora pojasnili, da je nujno treba dvigniti plače zdravnikom in zobozdravnikom, ker je treba ustaviti njihovo odhajanje v tujino. Na ustavnem sodišču so menili, da je ta trditev “pavšalna in neizkazana”. “Očitno je, da domnevno odhajanje zdravnikov ni v vzročni zvezi z nalezljivo boleznijo covid-19 oziroma ni posledica te bolezni,” so zapisali. Poudarili so, da je pomanjkanje zdravnikov posledica več dejavnikov. Omenili so nezadovoljstvo s plačami in drugimi pogoji dela, politiko izobraževanja zdravnikov ter omogočanje oziroma onemogočanje specializacij.
Ustavni sodniki so zavrnili tudi argument državnega zbora, da bi se z dvigom plačnega stropa pomagalo predvsem mladim zdravnikom. “Možnost zvišanja plač mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogoča zvišanje najvišjih zdravniških plač,” so pojasnili na ustavnem sodišču.
Mladi zdravniki namreč niso v 57. plačnem razredu, zato se jim dvig plačnega stropa ne bi poznal. Je pa v najvišjem možnem plačnem razredu zelo veliko starejših zdravnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!